Zadnji trije tedni brejosti in prvi trije tedni laktacije so za krave molznice lahko težavni. Zakaj? V tem tako imenovanem prehodnem obdobju prihaja do velikih sprememb. Sprememb v hormonskem statusu in v konzumaciji krme (ta pogosto pred telitvijo upade). Ne pozabimo na stres pred in po sami telitvi ter na resnično velike potrebe molznic na začetku laktacije. Za nameček pa molznicam ne prizanese niti krivulja prireje mleka, ki na začetku laktacije, dokler ne doseže svojega vrha, strmo narašča.

Molznice lahko torej zapadejo v negativno energetsko bilanco. Da bi pokrile potrebe po energiji, začnejo mobilizirati maščobe iz telesnih rezerv. To vodi v dvig koncentracije nenasičenih maščobnih kislin (NEFA) v krvi (Slika 1), ki prehajajo v jetra in predstavljajo vir energije (za vzdrževanje, prirejo …).

 

slika 1

Slika 1: Prikaz zmanjševanja ješčnosti (DMI) proti koncu brejosti, ki sovpada z naraščanjem koncentracije NEFA v krvi, zaradi pokrivanja potreb po energiji in mobilizacije maščob iz telesnih rezerv.


Res je, da krava tako ali drugače pride do energije, vendar za kakšno ceno? Davek, ki ga mehanizem mobilizacije maščob lahko terja, je sindrom zamaščenih jeter. Do zamaščenosti jeter pride, ko metabolizem maščob v jetrih preseže njihovo zmogljivost oksidacije in izločanja lipidov. Maščoba, ki je jetra ne zmorejo presnoviti, se v njih shranjuje v obliki trigliceridov, kar vodi v zamastitev in oslabljeno funkcijo jeter. Molznice s tovrstnimi problemi so bolj dovzetne za  nastanek presnovnih obolenj (npr. ketoza in dislokacija siriščnika), posledica je tudi slabša reprodukcija. Ocenjujejo, da ekonomske izgube zaradi zamaščenih jeter v Evropi znašajo približno 160 milijonov evrov letno. Veliko, mar ne?

 

Kako lahko te probleme v naših čredah zmanjšamo?

S holinom. Holin je esencialno hranilo, ki ga v manjših količinah proizvajajo jetra, večino pa ga organizem pridobi iz prehrane. Je prekurzor živčnega prenašalca acetilholina in je potreben za sintezo fosfolipidov celičnih membran, vključno z membranami kroglic mlečnih maščob.

Holin ima ključno vlogo pri metabolizmu lipidov (Slika 2). Če ga primanjkuje, to vodi v zmanjšano sintezo fosfatidilholina. Slednji je sestavni del lipoproteinov z zelo majhno gostoto (angl. very low density lipoprotein, VLDL), prav ti pa imajo nalogo, da prenašajo maščobo iz jeter in tako preprečujejo sindrom zamaščenih jeter. Torej, če na hitro povzamemo, zadostna oskrba s holinom je zelo pomembna za preprečevanje zamastitve jeter.

 

slika 2

Slika 2: Prikaz mobilizacije maščob iz telesnih rezerv in posledičen dvig NEFA v krvi. Ta prehaja v jetra, kjer predstavlja vir za proizvodnjo energije, preostali del pa se v jetrih shranjuje v obliki trigliceridov (TG), kar lahko vodi v zamastitev jeter. Za prenos trigliceridov iz jeter so potrebni lipoproteini (VLDL).


Kot smo že razbrali, pri molznicah do pomanjkanja holina in možnih problemov prihaja zlasti po telitvi. Takrat je koncentracija holina v krvi najnižja. Dodajanje holina pred telitvijo je zato ključnega pomena. Vendar pozor! Pri prežvekovalcih, več kot 88 % holina iz prehrane razgradijo vampni mikroorganizmi, zato je, če krmimo holin zelo pomembno, da je le ta zaščiten pred razgradnjo v vampu (npr. ReaShure®-XC, ki vsebuje 60 % pred vampom zaščitenega holin klorida).

Pri krmljenju zaščitenega holina je znanih več strategij. Lahko ga krmimo v dobi presušitve kot tudi v dobi laktacije. Dodajamo npr. 30 gramov ReaShure®-XC na kravo na dan. Na tak način zagotovimo 12,9 gramov holinovega iona, ki je potrebna doza za doseganje želenih rezultatov. Če ga še niste uporabljali in imate pomisleke, je vsekakor priporočeno, da ga za začetek vključite vsaj v prehodno obdobje, ko so krave molznice zelo obremenjene in s tem tudi njihova jetra. V primeru, da imamo samo eno skupino presušenih krav pride do izboljšanja rezultatov tudi pri krmljenju v celotni dobi presušitve. Prav tako pa so bili vidni rezultati pri krmljenju v celotni laktaciji in dobi presušitve, saj se holin lahko shranjuje v depojih in porabi, ko je potreba po njem večja.

Torej s krmljenjem ReaShure®-XC pred telitvijo zmanjšamo tveganje za nastanek metabolnih obolenj po telitvi (ketoza, dislokacija siriščinka, zaostala posteljica, mastitis in druge) ter s tem pripomoremo k boljšemu zdravju naših krav molznic.

 

Vpliv zaščitenega holin klorida na mlečnost

Krave, ki so tudi po telitvi krmljene s produktom ReaShure®-XC dobijo podporo, ki jo jetra v tem obdobju potrebujejo. Rezultat je viden tudi na mlečnosti! Povprečje 20 raziskav nakazuje, da te krave proizvedejo za 2,1 kg več mleka na dan (Slika 3). Ampak zakaj je temu tako? Primerna oskrba krav tu odigra ključno vlogo. Zelo pomembno nalogo pri tem ima holin, ki poskrbi, da do zamastitve jeter ne pride. Prav zamaščena jetra so velik krivec za slabše rezultate v naših čredah. Zamaščena jetra imajo slabšo sposobnost glukoneogeneze, procesa pri katerem nastaja glukoza oz. sladkor iz katerega nastaja laktoza. Laktoza vpliva na osmotsko ravnovesje in določa količino vode, ki prehaja v mlečno žlezo in s tem količino mleka. Torej, več kot je laktoze, večja bo produkcija mleka.

 

slika 3

Slika 3: Prikaz vpliva dodatka zaščitenega holin klorida v obrok v prehodnem obdobju (zadnjih 21 dni pred telitvijo in prvih 21 dni laktacije) na povišanje mlečnosti za 2,1 kg na dan.

Zaščiten holin ima pozitivni vpliv  tudi  na mlečne vsebnosti. VLDL prenašajo maščobe tudi v mlečno žlezo in tako predstavljajo pomemben vir mlečnih maščob.

 

Holin in epigenetika, vpliv na teleta in mlečnost prvesnic

Holin ima pomembno vlogo tudi na področju epigenetike v mehanizmu imenovanem metilacija, saj predstavlja enega izmed najbogatejših virov metilnih skupin. Epigenetika je področje biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK in jih povzročajo dejavniki okolja (na primer prehrana matere med brejostjo). V procesu metilacije se metilna skupina doda na določeno mesto na genu, kar vpliva na izražanje tega gena in je ključnega pomena za vklop ali izklop gena. To pojasni izboljšane rezultate pri teletih, katerih matere so bile med brejostjo krmljene s holinom. Krmljenje molznic proti koncu brejosti ima zaradi epigenetskega vpliva holina torej pozitiven učinek tudi na zdravje, rast in produktivnost telet. Zakaj? Matere, ki med brejostjo prejemajo ReaShure®-XC imajo več kolostruma z večjo vsebnostjo protiteles. Protitelesa se iz prebavil telet tudi bolje absorbirajo. Rezultat je, da imajo ta teleta v krvi tudi višje koncentracije imunoglobulinov, kar omogoča boljšo odpornost mladih živali. Teleta, ki so v maternici izpostavljena holinu imajo manj pljučnic in za 30 % manjšo smrtnost v primerjavi s teleti, ki holinu v maternici niso bili izpostavljeni in niso dobili mleka krav krmljenih s ReaShure®-XC. Teleta v poskusih tudi hitreje priraščajo (za 40 gramov na dan več).  Poleg tega pa je pomemben še en epigenetski vpliv holina na teleta in sicer večja prireja mleka prvesnic, ki so bile v maternici izpostavljene holinu.

Torej z vključitvijo zaščitenega holina (npr. ReaShure®-XC) v obroke presušenih krav ter tudi krav v laktaciji preprečujemo nastanek sindroma zamaščenih jeter, zmanjšamo tveganje za nastanek metabolnih obolenj po telitvi in izboljšamo prirejo mleka. Ne smemo zanemariti tudi zelo pomembnega epigenetskega vpliva holina na zdravje, rast in produktivnost telet ter kasneje na prirejo prvesnic. Z njim torej lahko v že dobrih rejah dosežemo še boljše rezultate.

 

Avtorici: Hana Hrovatin, dr. vet. med. in Karin Zorko, mag. inž. zoot., Animalis, d.o.o.