Travna silaža je, kot vir strukturne vlaknine, beljakovin, energije, ena izmed pomembnejših sestavin krmnih obrokov za krave molznice. Pridelati dobro, kakovostno travno silažo, je še vedno prava umetnost. Na tem mestu rek »Nekaj dni dela - leto dobrih rezultatov ali slabe volje« popolnoma drži!


Res je, da so se travne silaže z leti precej izboljšale, vendar je na veliko kmetijah delež maslene kisline v vzorcih travnih silaž kljub vsemu še vedno previsok. Zakaj je temu tako?


Za začetek se moramo vprašati, kako pa si sploh »pridelamo« masleno kislino v travnih silažah?


Klostridiji, bakterije, ki jih najdemo v zemlji in blatu, so pogost kontaminant krme (Slika 1) in hkrati tudi krivec za nastanek maslene kisline v travnih silažah.

Z zemljo kontaminirana silirna masa

Slika 1: Z zemljo kontaminirana silirna masa

 

Res je, da so pogosto prisotni v silirni masi, vendar to še ne pomeni, da bodo v silaži delali škodo. Če tekom siliranja pazimo, da je silirna masa minimalno kontaminirana z zemljo, da je tlačenje silirne mase zadostno ter kasneje tesnjenje silaž ustrezno, s tem poskrbimo za ustvarjanje anaerobnih razmer (odsotnost zraka) ter zgodnji začetek proizvodnje mlečne kisline s strani mlečnokislinskih bakterij. Rezultat je, da pH pade na raven, kjer klostridiji ne morejo rasti.

Težava se pojavi, ko so aerobne razmere v silosu že vzpostavljene, raven pH-ja pa še ni dosegla dovolj nizke ravni. Če so omenjeni pogoji izpolnjeni, klostridiji rastejo zelo hitro. V optimalnih pogojih potrebujejo maksimalno 3-4 ure, da povečajo svojo populacijo z 10 na 100.000 v 1 ml raztopine. Rezultat je klostridijska fermentacija, v kateri klostridiji fermentirajo sladkorje in mlečno kislino. Prihaja do neizogibnih izgub suhe snovi, razgradnje hranil (beljakovin) ter tvorbe nekaterih nezaželenih produktov (MASLENA KISLINA, amini, amonijak in drugi). Take silaže pogosto spremlja tudi dvig pH vrednosti (silaže s pH nad 4.8 so nato bolj podvržene kvarjenju). Omenjena maslena kislina se v silaži pojavlja v plasteh oz. v določenih predelih (najpogosteje na vrhu, in na robovih).


Posledice pri živalih

Maslena kislina ima na zdravje in prirejo živali lahko negativen vpliv. Kako bo negativen vpliv je odvisno od zaužite količine (pravilo čez palec, v laktaciji- ne več kot 50 g/žival/dan in pri presušenih- ne več kot 20 g/žival/dan) ter trajanja izpostavljenosti takim silažam.

Živalim silaža, ki vsebuje masleno kislino smrdi, kar vodi v padec konzumacije krme. Ker je krma zaradi razgradnje hranil manj hranljiva, temu sledi padec prireje mleka. Daljša izpostavljenost zauživanju takih silaž vodi v padec mlečne maščobe v mleku, slabše priraste ter razna obolenja (motnje v prebavi, laminitisi parkljev, ketoze). Dokazano je, da pri presušenih kravah, ki zauživajo silaže s povišanimi vrednostmi maslene kisline, lahko pride do induciranja nastanka subkliničnih ketoz pred telitvijo ter kliničnih primerov ketoze po telitvi.

 

Kako v boj proti klostridijem in masleni kislini?

Vredno je nameniti pozornost podrobnostim. Na površinah poskrbimo za ustrezno botanično sestavo ter založenost tal glede na potrebe. Zelo pomembna so ustrezna agrotehnična opravila (npr. gnojenje).

Kaj pa dušik in klostridiji? Dušik je pri proizvodnji dobre kakovostne travne silaže zelo pomemben element. Gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili, ki so vir dušika, rastlinam predstavljajo hranilo za rast ter zato med drugim tudi pogojujejo kakšen bo končni izplen v suhi snovi in kakovosti silaže. A kaj, ko visoke cene mineralnih gnojil in okoljske omejitve, omejujejo kmete pri oskrbi tal oz. rastlin z dušikom. Po eni strani je to z okoljevarstvenega vidika sprejeto kot pozitivno, na drugi strani se moramo zavedati, da so dušik oziroma nitrati zelo koristni tudi v začetnih fazah fermentacije v silosih oz. silaži. Če rastline vsebujejo zadostno količino nitrata (> 0.05%), se ta v več stopnjah razgradi in z različnimi stranskimi produkti v prvih dneh po siliranju zavira rast klostridijev.

Kaj vse je še važno? Potrebno je ujeti optimalni čas košnje in takrat kositi na primerni višini. Z ustrezno tehnologijo spravila s primernimi nastavitvami mehanizacije in priključkov poskrbimo, da bo silirna masa čim manj kontaminirana z zemljo in blatom (vir klostridijev).

Silirno maso je priporočeno tretirati s silirnimi dodatki (npr., Chr. Hansen A/S, SiloSolve). Zakaj? Poleg jasnega (vodena fermentacija, ohranitev hranil, stabilnost silaž, boljša okusnost silaž, boljša ješčnost in boljša prireja živali, itd., …) nam uporaba ustreznih silirnih dodatkov lahko v različnih situacijah pomembno zmanjša delež izgub.

Če imamo mokre silaže (nizka raven suhe snovi) in jih ne tretiramo s silirnimi dodatki, je pogosto rezultat visoka koncentracija maslene kisline in amonijaka ter previsok pH. Take silaže klostridiji kaj kmalu pokvarijo. V takih primerih se priporoča, da silirno maso tretiramo s silirnimi dodatki (npr. SiloSolve MC), ki vsebujejo homofermentativne mlečnokislinske bakterije. Z njimi bomo hitro in dovolj globoko spustili pH, s tem zatrli rast in razmnoževanje klostridijev ter zmanjšali tveganje za kvarjenje silaž (Slika 2).

Delež maslene kisline in amonijaka ter raven pH-ja mokrih silažnih bal, pripravljenih brez ali pa s silirnim dodatkom (Produkt A).

Slika 2: Delež maslene kisline in amonijaka ter raven pH-ja mokrih silažnih bal, pripravljenih brez ali pa s silirnim dodatkom (Produkt A).

 

Če nam sušina »pobegne« pa se bolj priporoča uporaba silirnih dodatkov, ki vsebujejo poleg homofermentativnih mlečnokislinskih bakterij tudi heterofermentativne mlečnokislinske bakterije (npr. SiloSolve FC). Slednje bakterije predvsem izboljšajo aerobno stabilnost, koncentracijo ocetne kisline ter 1,2-propandiola v silaži (Slika 3).

Delež maslene kisline, ocetne kisline in 1,2-propandiola v ovelih silažnih balah brez ali pa s silirnim dodatkom (Produkt B: zasnovan za izboljšano aerobno stabilnost).

Slika 3: Delež maslene kisline, ocetne kisline in 1,2-propandiola v ovelih silažnih balah brez ali pa s silirnim dodatkom (Produkt B: zasnovan za izboljšano aerobno stabilnost).

 

S testom aerobne stabilnosti (Slika 4) intenzivno ovelih silaž, v katerem smo uporabili avtomatske javljalnike temperature smo ugotovili, da so se netretirane bale začele segrevati že četrti dan po izpostavitvi zraku (Slika 5). Silažne bale, ki so bile tretirane s silirnim dodatkom (produkt B), so ohranile stabilno temperaturo do konca testa aerobne stabilnosti.

Test aerobne stabilnosti

Slika 4: Test aerobne stabilnosti

 

Temperatura v balah med preskusom aerobne stabilnosti

Slika 5: Temperatura v balah med preskusom aerobne stabilnosti

 

Po enem tednu aerobne izpostavljenosti smo bale popolnoma odvili (Slika 6). Približno 20 % bal, ki niso bile tretirane, je v enem tednu po odprtju splesnelo in se pokvarilo.

Vizualno pokvarjena površina netretirane bale (levo), bala po odstranitvi pokvarjenega dela (sredina) in neokrnjena bala, tretirana s pripravkom B (desno)

Slika 6: Vizualno pokvarjena površina netretirane bale (levo), bala po odstranitvi pokvarjenega dela (sredina) in neokrnjena bala, tretirana s pripravkom B (desno)

 

Zaključek

Ključnega pomena je, da domačo krmo, ki smo jo zmožni pridelati sami, pridelamo premišljeno. Le z dobro organizacijo oz. pripravo ter izvedbo bomo pridelali kar se da dobro silažo, ki ima pomemben vpliv na ekonomiko kmetije krav molznic. Poslužujete se tudi laboratorijskih analiz krme s katerimi boste poleg poteka fermentacije ter kakovosti krme preverili tudi delež maslene kisline v krmi. Vsi ti rezultati bodo v pomoč vašim prehranskim strokovnjakom pri kreiranju obrokov ter bodo imeli vpliv na nivo prireje v vaših čredah.

 

 

AVTORJA: Karin Zorko mag. inž. zootehnike (Animalis, d.o.o.) in dr. Ivan Eisner (Chr. Hansen A/S)