Silaža, zlasti koruzna in travna, je v naših razmerah ena od glavnih sestavin obroka za krave molznice. Zato ima njena kvaliteta ogromen vpliv na uspešnost reje: na proizvodnjo (mlečnost ali prirast živali), na zdravje živali in na ekonomiko reje.

 

Le dobra silaža lahko zagotavlja visoko konzumacijo suhe snovi, ki je predpogoj za visoko mlečnost. Silaža je lahko samo toliko dobra, kot je dobra silirna masa, ko jo poberemo na polju! Zato je najpomembneje, da silažo pospravljamo ob pravem času: ob primerni vlažnosti, zrelosti in da jo pospravimo in neprodušno zapremo kar se da hitro. Kakovost vhodne surovine je štartna pozicija.

Od tu naprej pa poteka fermentacija, ki je lahko bolj ali manj učinkovita.

 

V silosu vedno prihaja do izgub: izgub suhe snovi, razpadanja hranljivih snovi, ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov… Z dobrim upravljanjem silosa lahko te izgube zmanjšamo oz. minimiziramo. Od poteka fermentacije je odvisna kvaliteta in tudi količina silirne mase, ki jo bomo imeli na razpolago za krmljenje.

 

Do fermentacije silaže (in do izgub) prihaja v dveh obdobjih:

  1. V obdobju od spravila silaže do stabilnosti silaže. V tem obdobju je porabljen ves kisik, ki je bil še prisoten. Pride do povišanja temperature silirne mase in do padca pH-ja. Segrevanje silirne mase pomeni, da prihaja do pretvorbe silirne mase v toplotno energijo. Da torej v silosu zgoreva silirna masa in da prihaja do izgub. Hitrejši je ta proces, manj izgub suhe snovi imamo. Zato moramo poskrbeti, da je v silosu čim manj kisika in seveda, da vanj tudi kasneje kisik ne vdira.

Dokler je v silosu kisik se razmnožujejo kvarljivci silaže: kvasovke, klostridiji, bacili… Ko ga zmanjka pa se razmnožujejo zlasti mlečnokislinske bakterije, ki živijo v pogojih brez kisika in proizvajajo mlečno kislino. Ta poskrbi tudi za padec pH-ja v silosu. Na koncu tega procesa anaerobne fermentacije, sta pH in T v silosu stabilna. Proces se ustavi.

  1. V obdobju odvzema in krmljenja silaže. V tem obdobju je kisik ponovno prisoten. To pa pomeni, da imajo kvarljivci silaže lahko spet dobre pogoje za razmnoževanje. Ponovno prihaja do gretja silaže in do razgradnje hranil in izgube suhe snovi.

 

Izgube so v obeh procesih lahko zelo velike. Nič nenavadnega ni, da v silosu zgubimo 10 % suhe snovi. Torej: v silos pripeljemo 1000 ton silirne mase. V jaslih jo konča 100 ton manj! 

Če v jaslih prihaja do pregrevanja silaže tudi tam prihaja do razpadanja, poleg tega pa taka silaža ni ješča in jo živali slabo žrejo.

 

Izgube, kot so te, predstavljajo četrti največji strošek na kmetiji krav molznic!

Večji strošek so le stroški krme, dela in zamenjave črede!

 

Kaj lahko naredimo, da te izgube zmanjšamo in da imamo v jaslih odlično ješčo silažo- o tem več naslednjič. 

 

 

Avtor: Črtomir Praprotnik, dr. vet. med.