ZAKAJ UPORABITI SILIRNE DODATKE?
Proces siliranje lahko poteka bolj ali manj učinkovito. Ob neoptimalnem procesu siliranja prihaja do:
- segrevanja silaže in velikih izgub suhe snovi (10% izgube so kar običajne),
- razgradnje hranljivih snovi (zlasti proteinov).
Posledica je slabša ješčnost silaže in nižja mlečnost oz. prirasti.
S silirnimi dodatki lahko usmerimo in pospešimo fermentacijo silaže in se izognemo nepotrebnim izgubam. Mlečnokislinske bakterije iz silirnih dodatkov prerastejo naravne mlečnokislinske bakterije na silirni masi. Tako je fermentacija silaže bolj učinkovita. Ohranimo več hranil in izgubimo manj suhe snovi, hkrati pa izboljšamo proizvodnjo (mlečnost in rast) živali.
KAKO IZBRATI PRAVI SILIRNI DODATEK?
Da bomo lahko izbrali pravi silirni dodatek moramo razumeti procese fermentacije silaže in naše potrebe ter težave pri siliranju.
Vrste bakterij v silirnih dodatkih: homo in heterofermentativne bakterije
Homofementativne bakterije so tiste, ki sladkorje iz silaže spremenijo v eno samo kislino: mlečno kislino. Take bakterije so npr. Lactobacillus plantarum, Enterococcus faecium…
Rezultat fermentacije heterofermentativnih bakterij pa je več produktov: mlečna, ocetna kislina in ogljikov dioksid (CO2), mlečna kislina, CO2 in etanol. Mlečna kislina pa lahko naprej razpade na ocetno kislino in CO2. Najbolj pogosto uporabljena heterofermentativna bakterija je Lactobacillus buchneri.
Kaj so lastnosti posameznih produktov fermentacije?
- Mlečna kislina je močna kislina, ni pa močan inhibitor kvarjenja silaže. Bakterije v vampu jo izkoristijo, naprej fermentirajo.
- Ocetna kislina je šibka kislina, ki pa zelo močno inhibira kvarljivce silaže (plesni, kvasovke). V vampu pa ostane nefermentirana.
- Etanol je nevtralen, alkohol, ki slabo inhibira kvarljivce silaže in je le delno fermentiran v vampu.
- Ogljikov dioksid je izgubljena suha snov silaže.
Katere produkte fermentacije silaže si želimo je torej odvisno od tega, kakšne cilje imamo. Če želimo zlasti inhibirati kvarljivce silaže in preprečiti pregrevanje silaže tudi po odprtju, uporabimo dodatek, ki vsebuje tudi heterofermentativne bakterije.
Če želimo čim boljši izkoristek in ješčost silaže, pa uporabimo homofermentativne bakterije.
Silaže, ki jih tretiramo s heterofermentativnimi bakterijami so bolj aerobno stabilne: torej bolj stabilne, ko silažo odpremo in je prisoten kisik. Te silaže vsebujejo več ocetne kisline, ki zavira razvoj plesni in kvasovk. Taka silaže je dalj okusna v jaslih in v krmnem vozu.
Kaj bomo torej izbrali?
Silirni dodatki z učinkovitimi homofermentativnimi bakterijami pospešijo nastanek mlečne kisline in tako zmanjšajo nastanek drugih produktov fermentacije, ki so manj učinkoviti. Hiter padec pH-ja tudi zniža razgradnjo proteinov in prepreči razraščanje bakterij, ki v silaži niso zaželene - npr. enterobacterij in klostridijev. To pa pomeni manjšo izgubo suhe snovi (v silos pripeljemo 1000 ton silirne mase in nič neobičajnega ni, da jo izgubimo 10 %- torej 100 ton) in boljše proizvodne rezultate.
Nam pa homofermentativne bakterije ne pomagajo povečati stabilnosti in »roka trajanja« silaže, ker mlečna kislina slabo zavira rast kvarljivcev silaže, kvasovk in plesni.
Velik del izgub suhe snovi pa je ravno posledica slabe stabilnosti silaže po odprtju silosa (ne le izgub med manj učinkovito fermentacijo).
Lactobacillus buchneri je heterofermentativna bakterija, ki ima dokazan pozitiven učinek na aerobno stabilnost silaže. Ima pa ta bakterija minimalen učinek na hitrejši začetek fermentacije. Med skladiščenjem pa spremeni precejšen delež mlečne kisline v ocetno kislino, ki je močan inhibitor kvasovk in plesni.
Za učinkovit silirni dodatek je potrebna pravilna in znanstveno preverjena kombinacija obeh bakterij, ki zagotavlja hiter začetek fermentacije in dolg »rok trajanja« med skladiščenjem in krmljenjem.
Doziranje bakterij
Da je lahko silirni dodatek učinkovit mora vsebovati dovolj veliko št. bakterij da te tekmujejo in prerastejo škodljive mikroorganizme. Le tako lahko fermentacija poteka v pravo smer.
Za homofermentativne bakterije velja, da moramo aplicirati vsaj 100.000 kolonij formirajočih enot (KFE)- na gram silirne mase! Pri manjših doziranjih je učinkovitost silirnih dodatkov pomembno znižana.
Nekateri dodatki, ki vsebujejo L. buchneri, vsebujejo veliko večje količine (400.000 KFE/ g do 600.000 KFE/g), kar poveča uspešnost silirnega dodatka.
Pomembno je, da silirni dodatek apliciramo kolikor se da natančno in da ne uporabljamo npr. polovične priporočene doze.
ZAKLJUČEK
Silirni dodatki niso nadomestilo za slabo upravljanje in spravilo silaže. Vendar so lahko izredno koristni pri izboljšanju fermentacije silaže in stabilnosti silaže, ko je ta izpostavljena zraku.
Doženite kakšne so vaše potrebe glede na silirno maso, silos, izzive s katerimi se soočate (majhen odvzem, segrevanje v silosu, segrevanje v jaslih...), in izberite znanstveno dokazano učinkovit silirni dodatek.
Avtor: Črtomir Praprotnik, dr. vet med.