Holin so prvič odkrili leta 1862 in je bil prepoznan kot ključni gradnik molekul, ki so vključene v številne glavne funkcije pri ljudeh in živalih. Nekatere od teh ključnih funkcij vključujejo živčni prenos, strukturo celične stene in celično signalizacijo, presnovo metilnih skupin, prenos lipidov in v zadnjem času tudi delovanje imunskega sistema. Znanstveniki holin prepoznavajo kot nujno hranilo za večino sesalcev.

Holin v vampu prežvekovalcev močno razgradi, zato ga je potrebno dodajati v obliki, ki je pred vampom zaščitena. ReaShure® z natančnim sproščanjem holina je bil poznan pred več kot 25 leti in se je prvotno uporabljal za zdravljenje in preventivo visoke pojavnosti zamaščenosti jeter (40-60 %) pri kravah molznicah v prehodnem obdobju, ki močno vpliva na slabšo proizvodnjo krav. V naslednjih 25 letih so raziskave, ki so vključevale več kot 25 univerzitetnih raziskav pokazale, da je holin potreben za to, da vse krave izrazijo svoj genetski potencial. Na dodajanje holina v prehodnem obdobju se pozitivno odzivajo vse krave ne glede na prirejo mleka, telesno kondicijo, zdravstveno stanje in starost.

 

REZULTATI ŠTUDIJ

Balchem proizvaja dve različici svojega izdelka, ki vsebujeta pred vampom zaščiten holin. ReaShure in bolj koncentrirano obliko, imenovano ReaShure-XC. Oba sta zasnovana tako, da pri krmljenju s priporočenimi količinami (ReaShure = 60 g/dan, ReaShure-XC = 30 g/dan) zagotavljata približno 13 g holinskih ionov na dan. V naslednjih raziskavah je bil uporabljen eden ali oba izdelka.

 

Na sliki 1 je prikazan odziv prireje mleka s korekcijo energije (ECM) na dodajanje pred vampom zaščitenega holina v prehodnem obdobju, kot so poročali Arshad in sodelavci (2020). Na vodoravni osi je prikazana raven dodajanja holinskega iona. Navpična os prikazuje prirejo ECM v kontrolni skupini krav (brez holina) za vsak poskus. Povprečno povečanje ECM (polna črta) v vseh študijah je bilo 2,2 kg na dan v primerjavi s kontrolno skupino, prireja ECM pa se je linearno povečevala s povečevanjem ravni krmljenja pred vampom zaščitenega holina. Preučitev odzivov posameznih poskusov je pokazala izjemno dosledne pozitivne odzive prireje ECM na dodajanje pred vampom zaščitenega holina, ne glede na začetno raven proizvodnje mleka. Prav tako je razvidna doslednost odziva v širokem razponu praks upravljanja in prehrane.

 

Številne prejšnje študije navedene v metaanalizi Arshad in sodelavcev (2020) so spremljale vpliv na laktacijsko krivuljo le nekaj tednov po telitvi. Študija Zenobija in sodelavcev (2018a) je bila prva, ki je spremljala vpliv do pozne laktacije (40 tedna). Krave krmljene z dodatkom ReaShure (60 g/dan 21 dni pred do 21 dni po telitvi (12,9 g/dan holinskega iona)), so proizvedle 2,1 kg ECM na dan več kot krave v kontrolni skupini v vseh 40 tednih laktacije (slika 2). Presušene krave, ki so bile krmljene z obrokom, ki je vseboval veliko vlaknin ali energije, so se dobro odzvale na dodatek ReaShure. Bollatti in sodelavci (2020a) so ugotovili podoben odziv na ReaShure, kot so ga opazili Zenobi in sodelavci (2018a). V prvih 21 dneh po telitvi so krave, ki so bile krmljene z ReaShure proizvedle 3,1 kg več ECM na dan kot krave v kontrolni skupini. Po prenehanju dodajanja ReaShure je bil ECM še naprej večji (2,4 kg) v naslednjih 12 tednih (slika 3). Prireja mleka se je spremljala do 25. tedna, pri čemer so krave krmljene z ReaShure v povprečju proizvedle 42,9 kg mleka v primerjavi s 40,9 kg v kontrolni skupini krav.

 

Delo Swartza in sodelavcev (2023) z Univerze v Michigan State dodatno potrjuje pomembnost holina v obporodnem obdobju. Krave, ki so jih v obporodnem obdobju krmili z ReaShure-XC, so od telitve do 16. dneva laktacije proizvedle v povprečju 3,8 kg več mleka kot krave v kontrolni skupini. Med intramamarno izpostavljenostjo lipopolisaharidu (LPS) se je pri kravah, ne glede na skupino, občutno zmanjšala mlečnost. V naslednjem obdobju (od 22. do 84. dneva) so krave, ki so bile krmljene z ReaShure-XC proizvedle 3,5 kg mleka na dan več kot krave v kontrolni skupini. Krave, ki so bile izpostavljene LPS, so ne glede na skupino proizvedle manj mleka v primerjavi s kravami, ki niso bile izpostavljene LPS. Vendar pa so krave, ki so bile krmljene z ReaShure-XC ohranile višjo raven proizvodnje mleka v primerjavi s kravami v kontrolni skupini.

Postavljena je bila teorija, da je krmljenje pred vampom zaščitenega holina najbolje uporabiti v čredah, kjer imajo presušene krave previsoko telesno kondicijo. Bollatti in sodelavci (2020b) so opravili retrospektivno analizo dela, ki so ga opravili Zenobi in sodelavci (2018a) ter Bollatti in sodelavci (2020a), da bi ugotovili ali telesna kondicija pred telitvijo vpliva na odziv prireje mleka in ECM na dodajanje pred vampom zaščitenega holina. V analizi je bila povprečna telesna kondicija pred telitvijo tako kontrolnih krav kot krav, ki so bile krmljene z ReaShure 3.51, zelo podobna pa je bila tudi porazdelitev telesne kondicije. V analizo je bilo vključenih 192 krav. Podatki so pokazali, da so se vse krave, ne glede na telesno kondicijo, odzvale na dodatek ReaShure s povečano mlečnostjo in prirejo ECM (slika 5).

 

Na voljo je malo podatkov o vplivu ReaShure na prvesnice. Lima in sodelavci (2012) so poročali o 0,8 kg povečani mlečnosti v prvih 80 dneh laktacije pri prvesnicah. Sodelovalo je 287 prvesnic v kontrolni skupini (0 g/dan pred vampom zaščitenega holina) in 291 prvesnic z dodatkom ReaShure (60 g/dan). Vendar so ReaShure dodajali le 22 dni pred telitivjo. V študiji Pottsa in sodelavcev (2020) so prvesnice, ki so bile v obporodnem obdobju krmljene z ReaShure imele za 3,4 kg večjo mlečnost na dan v primerjavi s kontrolno skupino.

 

POVZETEK

Metaanaliza Arshada in sodelavcev (2020) je zagotovila nekaj pomembnih vpogledov v uporabo dodajanja pred vampom zaščitenega holina v obporodnem obdobju. Doslednost odziva na pred vampom zaščiten holin močno potrjuje, da je holin bistveno in potrebno hranilo ter da je pri kravah v prehodnem obdobju za optimizacijo proizvodnosti potrebno njegovo dodajanje. Podatki prav tako potrjujejo, da stopnja mlečnosti v čredi ne bi smela biti odločilna za uporabo. V metaanalizi so bili pozitivni odzivi opaženi pri stopnjah proizvodnje od 19 kg/dan do več kot 47 kg/dan. To potrjujejo tudi podobni pozitivni odzivi na prirejo ECM v študijah Swartza in sodelavcev (2023) ter Holdorfa in sodelavcev (2023) pri kravah s proizvodnjo nad 50 kg/dan oziroma 56 kg/dan.

Te študije postavljajo pod vprašaj tudi koncept, da je holin potreben le v čredah s precejšnimi zdravstvenimi težavami (pojavnost presnovnih bolezni). Krave z visoko proizvodnostjo so zdrave krave, vendar raziskave kažejo, da se še vedno odzivajo na krmljenje ReaShure. Analiza Bollattija in drugih (2020b) naj bi razblinila idejo, da je ReaShure potreben le v čredah, kjer imajo krave prekomerno telesno kondicijo in so nagnjene k presnovnim motnjam. Čeprav je potrebnih še več raziskav s prvesnicami se zdi, da se tudi te odzivajo na dodajanje ReaShure.

 

Vsaka krava v prehodnem obdobju potrebuje ReaShure, da bi dosegla optimalno produktivnost. Medtem, ko se o natančnem vplivu na izboljšano proizvodnjo še vedno razpravlja, potreba ni odvisna od stopnje proizvodnje, telesne kondicije, starosti ali zdravstvenega stanja. Znanstveniki so prepoznali, da holin potrebujejo praktično vse krave v prehodnem obdobju. Kratkoročna naložba v prehodnem obdobju pa se lahko dolgoročno obrestuje z višjimi viški mlečne krivulje in večjo mlečnostjo v celotni laktaciji.



REFERENCE:

Arshad, U., M. G. Zenobi, C. R. Staples, J. E. P. Santos. 2020. Meta-analysis of the effects of supplemental rumen-protected choline during the transition period on performance and health of dairy cows. J. Dairy Sci. 103:282–300.

Bollatti, J. M., M. G. Zenobi, N. A. Artusso, G. F. Alfaro, A. M. Lopez, A. Barton, C. R. Staples, J. E. P. Santos. 2020a. Timing of initiation and duration of feeding rumen-protected choline affects performance of lactating Holstein cows. J. Dairy Sci. 103:4174–4191.

Bollatti, J. M., M. G. Zenobi, B. A. Barton, C. R. Staples, J. E. P. Santos. 2020b. Responses to rumen-protected choline in transition cows do not depend on prepartum body condition. J. Dairy Sci. 103:2272-2286.

Holdorf, H. T., S. J. Kendall, K. E. Ruh, M. J. Caputo, G. J. Combs, S. J. Henisz, W. E. Brown, T. Bresolin, R. E. P. Ferreira, J. R. R. Dorea, H. M. White. 2023. Increasing the prepartum dose of rumen-protected choline: Effects on milk production and metabolism in high producing Holstein dairy cows. J. Dairy Sci. 106:5988-6004.

Lima, F. S., M.F. Sá Filho, L.F. Greco, J.E.P. Santos. 2012. Effects of feeding rumen-protected choline on incidence of diseases and reproduction of dairy cows. The Veterinary Journal 193:140–145.

Potts, S. B., C. M. Scholte, K. M. Moyes, R. A. Erdman. 2020. Production responses to rumen-protected choline and methionine supplemented during the peripartum period differ for primi- and multiparous cows. J. Dairy Sci. 103:6070-6078.

Santos, J.E.P., U. Usman. 2023. Choline: A required nutrient for transition dairy cows. Feedstuffs. June 2023, page 17.

Swartz, T. H., B. J. Bradford, L. K. Mamedova, K. A. Estes.2023. Effect of dietary rumen-protected choline supplementation to periparturient dairy cattle on inflammation, metabolism, and performance during an intramammary lipopolysaccharide challenge. J. Dairy Sci. In Press.

Zenobi, M. G., R. Gardinal, J. E. Zuniga, A. L. G. Dias, C. D. Nelson, J. P. Driver, B. A. Barton, J. E. P. Santos, C. R. Staples. 2018a. Effects of supplementation with ruminally protected choline on performance of multiparous Holstein cows did not depend upon prepartum caloric intake. J. Dairy Sci. 101:1088–1110.