Poletje je z visokimi temperaturami že »zakorakalo« v hleve in z njim tudi vročinski stres. Živali ga občutijo kot posledico vpliva temperature (okoljske ter tudi presnovne, ki nastane zaradi fermentacije v vampu), relativne vlažnosti, sončnega sevanja, gibanja zraka in padavin.

V govejih hlevih se kot dober pokazatelj vročinskega stresa uporablja podatke o temperaturi ter relativni vlažnosti. Oba podatka v sodobnejših hlevih, ki imajo urejeno hlajenje, beleži hlevska meteorološka postaja. Če te v hlevu nimamo meritve opravljamo sami. Zbrani podatki služijo za izračun temperaturno vlažnostnega indeksa (ali po angleško THI- temperature humidity index).

Negativni vplivi vročinskega stresa so odvisni od nivoja THI indeksa (blag, zmeren, hud) in trajanja izpostavitve njemu. V ozir je potrebno vzeti predvsem visoko relativno vlažnost, ki še dodatno ojača efekt vročine. V pomoč pri določitvi stopnje vročinskega stresa so nam barvne preglednice THI (Slika 1).

V preteklosti, ko je bila proizvodnja živali nižja in so krave zaužile tudi manj krme, so se  negativni vplivi vročinskega stresa pokazali pri THI okoli 71. Danes, pri mnogo višji proizvodnji mleka, se ti pokažejo mnogo prej. Nedavne raziskave so pokazale, da pri »modernih« molznicah že THI 55 povzroča slabšo koncepcijo živali, pri THI 68 pa občutijo blagi vročinski stres (npr. ob 50 % vlažnosti, stres občutijo že pri temperaturi 22 stopinj).

 

anemometer

Slika 1: Anemometer (foto: Karin Zorko)           

 

Temperaturno vlažnostni indeks
Slika 2: Temperaturno vlažnostni indeks (vir: Holstein International)

 

 

Znaki in posledice vročinskega stresa:

Ključno za pravočasno zajezitev negativnih vplivov vročinskega stresa je predpriprava ter nato opazovanje živali. Prvi znaki vročinskega stresa so:


1. Plitvo in pospešeno dihanje
, ki se lahko stopnjuje v sopenje in težko dihanje.