UVOD

Streptococcus agalactiae je gram pozitivna bakterija, ki spada v skupino nalezljivih povzročiteljev mastitisa pri kravah. Okužbo z bakterijo imenujemo tudi kužna presušitev vimena, saj v primeru infekcije bakterijski toksin poškoduje žlezne celice v mlečni žlezi, ki izločajo mleko. Poškodovane celice nadomesti vezivno tkivo, ki ni funkcionalno. Posledica je zmanjšana produkcija mleka. Včasih, ko so krave dosegale več laktacij je vezivno tkivo prerastlo skoraj celotno žlezno tkivo in prišlo je do popolne presušitve.

Proti koncu 70ih let je bil Streptococcus agalactiae prevladujoč povzročitelj mastitisa, po tem pa se je število primerov zmanjšalo. Glavni razlog za to je bila uvedba načrta petih točk za preprečevanje kužnih povzročiteljev mastitisa, ki je bil objavljen že leta 1970. Načrt petih točk zajema vzdrževanje molznega stroja, razkuževanje po molži, presuševanje krav z antibiotiki, zdravljenje kliničnih primerov mastitisa in izločanje kronično okuženih krav. Tekom let so se dodali še dodatni ukrepi kot so čistoča hleva in vimena, dobra molzna rutina, molža čistih, suhih in dezinficiranih seskov, skrb za dobro odpornost živali (prehrana, vakcinacija), dobro spremljanje podatkov in selekcija, kar je plan razširilo na 7 in kasneje na 10 točk.

Slika 1: Prva objava načrta petih točk, 1970, MMB Better Management.

 

STANJE V SLOVENIJI

Teh ukrepov v praksi še vedno ne uporabljamo dovolj striktno, kar vidimo tudi na visokem povprečju somatskih celic za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami. Povprečje za leto 2022 je bilo v Sloveniji 331.000 celic/ml, za primerjavo z drugimi državami, kot so na primer Norveška z aritmetično sredino 141.00 celic/ml (leta 2001), ZDA s 179.000 celic/ml  (leta 2021) ali Nizozemska s 180.000 celic/ml leta 2021.

Slika 2:Tehtano povprečje števila somatskih celic za Slovenijo po letih za vse kontrole skupaj in prvesnice. Prikazano je tudi število kmetij v kontroli proizvodnosti z mlečnostjo v standardni laktaciji. Vir: dr. Janez Jeretina, KIS.

 

PRENOS

Rezervoar je okužena mlečna žleza. Bakterija zunaj vimena ne preživi, zato jo lahko izkoreninimo, saj edini vir okužbe predstavlja okužena krava. Bakterijo si najpogosteje vnesemo v čredo z nakupom okužene živali. Glavni način prenosa kužnih povzročiteljev je med molžo z molznimi enotami, rokami ali s krpami. Str. agalactiae se v čredi zelo hitro širi. V večini primerov se somatske celice zelo povišajo, kar hitro povzroči problem visokih somatskih celic v skupnem vzorcu mleka.


Slika 3: Primer kmetije s 470 živalmi, ki je kupila 3 krave okužene s Str. agalactiae. Bakterija se je hitro prenesla tudi na druge krave v čredi. Viden je izrazit porast somatskih celic po nakupu novih živali.

 

NADZOR

Priporoča se PCR analiza skupnega vzorca mleka, da ugotovimo ali je povzročitelj v čredi prisoten. V primeru pozitivnega rezultata se opravi bakteriologija posameznih živali, da se določi pozitivne. Krave, ki so bile v času vzorčenja presušene se vzorči takoj po telitvi. Najbolj učinkovit pristop k eradikaciji Str. agalactiae na kmetiji je zdravljenje vseh pozitivnih živali naenkrat. V primeru, da se tega lotimo postopoma, preostale okužene živali predstavljajo vir okužbe za zdrave živali. Zaradi hitrega širjenja na ta način težko uspemo izkoreniniti Str. agalactiae iz črede. Že ozdravljene krave se hitro ponovno okužijo. Poleg zdravljenja je zelo pomembno upoštevati tudi ostale ukrepe plana 5 točk in vse biovarnostne ukrepe pri nakupu novih živali. 


SITUACIJA DANES

Včasih smo bakterijo izolirali le občasno, v zadnjih letih pa na farmah opažamo porast infekcij s Str. agalactiae. Za to obstaja več razlogov, zlasti več nakupov živali, tudi iz tujine, slabo poznavanje bakterije in neupoštevanje biološke varnosti pri nakupih. Delno pa verjetno tudi več pregledanih vzorcev.
V prejšnjem letu smo ukrepe glede izkoreninjenja Str. agalactiae izvajali na treh kmetijah. Na vseh kmetijah smo svetovali razkuževanje po molži, uvedli striktno molzno rutino (uporaba rokavic, ena krpa za eno žival, razkuževanje molznih enot) in zdravljenje vseh pozitivnih živali naenkrat. Če so bile živali pred presušitvijo pa zdravljenje pred presušitvijo in presušitev z antibiotikom in čepom za presušitev.

 

Na dveh kmetijah, ki sta se držali ukrepa zdravljenja vseh pozitivnih krav in primerne molzne rutine z uporabo razkuževanja po molži, so bakterijo uspeli izkoreniniti. Na tretji kmetiji se je rejec odločil za postopno zdravljenje pozitivnih krav. Na tej kmetiji se stalno pojavljajo nove infekcije. 

Str. agalactiae se že vsaj 60 let uspešno zdravi s penicilinom in je še vedno občutljiv na penicilin, ni razvil rezistence, kar je razvidno iz antibiogramov in iz rezultatov zdravljenja s penicilinom. 

Slika 4: Primer obravnavane kmetije, kjer je bakteriologija opravljena v mesecu januarju pokazala krave pozitivne na Str. agalactiae. Živali so se zelo uspešno ozdravile z uporabo penicilina (navedene so somatske celice x 1000/ml mleka za posamezno okuženo kravo iz A kontrole). 

      

Slika 5 in 6: Antibiograma obravnavanih kmetij, kjer je razvidna dobra občutljivost bakterije Str. agalactiae na penicilin (S= dobro občutljiv, R= odporen).

 

ZAKLJUČEK

Z bakterijo Str. agalactiae nam ni treba živeti. Bakterijo znamo in zmoremo izkoreniniti. Pomembno je, da rejci poznajo status črede in vedo kateri povzročitelji mastitisa so na kmetiji prisotni. Poleg tega pa je pomembna tudi pazljivost pred vnosom nalezljivih povzročiteljev v čredo z nakupom živali in testiranje kupljenih živali ter izvajanja ukrepov glede nalezljivih povzročiteljev mastitisa.

   

 

Avtorica: Hana Hrovatin, dr. vet. med., Animalis, d.o.o.