Koruzo siliramo samo enkrat letno. To je edina priložnost, da pravilno pripravimo in obdelamo silažo. Če naredimo napako, celo leto trpimo zaradi zmanjšane proizvodnjo mleka.  Da bi krave učinkovito izkoristile škrob iz koruzne silaže, mora biti koruzno zrnje pri procesu siliranja dobro zdrobljeno. 

Pred leti je veljalo, da je koruzna silaža zadostno zmleta, če je vsako zrno vsaj počeno ali prepolovljeno. Danes je proizvodnja krav bistveno višja. Krave pa  imajo višje potrebe. Hrana  hitreje prehaja skozi prebavni trakt, zato je pomembno, da je koruzno zrnje ustrezno zmleto, da krave lahko izkoristijo čim več razpoložljivega škroba.  Neizkoriščen škrob v prebavnem traktu se odraža v povišanih vsebnostih škroba v izločenem blatu, kar predstavlja potrošen denar za hranila, ki niso bila izkoriščena.

Silirni kombajni imajo v ta namen vgrajen drobilec, ki omogoča drobljenje zrnja na majhne delce. Kako dobro smo uspeli zdrobiti zrnje, je odvisno od zmožnosti drobilca, upravljalca kombajna in zrelosti koruze ob siliranju.

 

Kako naj vem ali je zrnje koruzne silaže dovolj dobro zmleto?  Pravi čas za določitev (KPS) ustrezne zmletosti zrnja je v času siliranja, ko lahko še prilagodimo nastavitve drobilca na kombajnu. Ocena zmletosti zrnja ni tako enostavna, ker je zrnje pomešano s celotno rastlino. Zato je bila razvita tehnika ločevanja zrnja od  preostalih delcev z vodo.  Uporabna je tako na njivi, kot doma (Savoie in sod., 2004). Ta enostavna metoda izkorišča načelo plovnosti, lažji deli rastline plavajo na površju, zrnje pa se potopi na dno.   Priporočljivo je, da test  naredimo takoj ob začetku siliranja, da lahko kombajnist še spremeni nastavitve drobilca glede na rezultat testa. Postopek tehnike ločevanja zrnja, ki ga lahko izvedete doma ob siliranju: 

Korak 1: Potrebujemo 20 L vedro, ki ga do polovice napolnimo z vodo. Zberemo več reprezentativnih vzorcev silaže iz različnih mest, jih med seboj dobro premešamo  nato  odvzamemo 1 liter, in   stresemo v vodo.  

Korak 2: Nežno potopimo material, da se zrnje loči od preostale rastline in usede na dno.  

Korak 3: Odstranimo vse plavajoče delce iz površine vode, nato si pomagamo s cedilom, da dokončno ločimo zrnje.

Odstranjena plavajoča vsebina silaže:

Vsebina, ki je ostala na dnu posode. Iz nje nato lažje ročno odberemo večje dele zrnja. 

 

Korak 4: Največje dele zrnja odberemo in razprostremo za pregled in oceno KPS.V tem vzorcu ni bilo celih zrn, eno zrno je bilo razpolovljeno, preostala zrna na sliki pa so večinoma izpraznjene lupine, v katerih je ostalo zelo malo škroba.

Opomba: Pravilno ločevanje zrnja od preostalega dela rastline za oceno zmletosti se izvaja le s svežo silirno maso. Izvedba z že fermentirano silaža oteži postopek ločevanja zrnja, rezultat pa ni enako merodajen. Za potrebe fotografij v članku smo postopek izvedli s fermentirano silažo.

 

Kako ocenim, ali je stopnja zmletosti zrnja zadostna?

Kljub predhodnemu ločevanju zrnja od preostalega dela rastline je ocena stopnje zmletosti zrnja subjektivna. Prisotnost številnih celih zrn je jasen znak, da je stopnja zmletosti nezadostna. Če najdemo veliko celih zrn, preostala pa so le delno poškodovana ali natolčena se lahko šteje, da je raven zmletosti komaj zadostna. Pravilno pripravljena silaža ne vsebuje nobenega celega zrnja, preostalo pa je dobro zmleto.

Kaj storimo, če zmletost zrnja ni zadostna?

Na KPS vplivata tako teoretična dolžina reza (TDR), kot tudi razmak valjev drobilca. TDR naj bo nastavljena tako, da zagotavlja ustrezno vlaknino za vaše živali glede na preostale sestavine v obroku. Drobilec pa prilagodimo, da zagotovimo ustrezno zmletost zrnja. Razmak valjev drobilca naj bo 2 do 3 mm.  Obdelava silirne mase je direktno odvisna od nastavitev kombajna! Vendar že manjše spremembe  zmanjšujejo produktivnost kombajna in povečajo porabo goriva, zato je pomembno, da dobro sodelujemo s strojnikom in da razume naše potrebe in pričakovanja.

Kako vemo ali je naša presoja o velikosti delcev dovolj natančna?

Mnogi laboratoriji za analizo krme lahko opravijo natančno analizo stopnje zmletosti celotne koruzne rastline (CSPS) za zagotovitev bolj analitične ocene stopnje zmletosti koruzne silaže (Mertens, 2005). CSPS določa velikost delcev škroba in jo je mogoče uporabiti za napovedovanje prebavljivosti škroba v prebavnem traktu. SCPS v laboratoriju analizira velikost delcev škroba s pretresanjem materiala v Ro-Tap Shakerju. Material, ki preide skozi 4,75 mm velike luknje na situ, se nato analizira na vsebnost škroba.

 

Odstotek koruzne silaže, ki se pretrese skozi sito na RO-Tap Shakerju, določi stopnjo zmletosti

Tabela 1:

tabela 1

CSPS je dobro analitično orodje za oceno pričakovane učinkovitosti koruzne silaže. Na žalost ima zaradi zamude pri izvedbi analize omejeno vrednost pri sprejemanju "sprotnih" odločitev ob siliranju (pošiljanje v laboratorij). Metoda ločevanja zrnja od preostalega dela rastline z vedrom in vodo je zelo priročna za pravilne nastavitve kombajna, saj lahko sproti korigiramo nastavitve za zagotovitev najbolj ustrezno pripravljene silaže.

 


Številni raziskovalci so dokazali, da je vsebnost fekalnega škroba (FS) zelo povezana s skupno prebavljivostjo škroba v prebavnem traktu pri kravah molznicah in s tem z izkoriščanjem hranil, ki so dostopna v prebavilih.  

Ferguson (2003) je ocenil, da lahko za vsak % povečanja škroba v blatu nad 5%, pričakujemo znižanje mlečnosti za 0,35 kg mleka na kravo na dan. Na 47 kmetijah v ZDA, ki so sodelovale v tej raziskavi (skupno zajetih 58 000 krav) je bilo opaziti velike razlike v % KPS  (34-76%). Dokazana je bila močna negativna povezava med % zmletosti zrnja in  % škroba v blatu pri visoko proizvodnih kravah molznicah, kar nam pove, da je smiselno zmletosti zrnja in postopkom siliranja že ob siliranju nameniti več pozornosti. S tem lahko vplivamo na boljšo prebavljivost škroba in povečamo učinkovitost proizvodnje mleka brez dodatnega dela ali dodatnih stroškov.

 

 

Roman Bale, dipl. inž. kmet. zoot.

 

 

 

Viri:

Povzeto in prirejeno po članku: Making Sure Your Kernel Processor Is Doing Its Job,  (Kevin J. Shinners in  Brian J. Holmes, University of Wisconsin-Madison)

Ostali viri:

-Effect of corn silage kernel processing score on dairy cow starch digestibility, (W. L. Braman and J. E. Kurtz, Chr. Hansen, Inc., Animal Health and Nutrition, Milwaukee, Wisconsin, USA.

-What is your corn silage processing score? (Larry Chase, Cornell University, USA)

-Mertens, D.R. 2005. Particle size, fragmentation index, and effective fiber: Tools for evaluating the physical attributes of corn silage.