Napake pri čiščenju in razkuževanju nam povzročajo škodo. Z neučinkovitimi postopki in /ali proizvodi zgubljamo čas in denar. Nepravilno opravljeno čiščenje in razkuževanje pomeni tudi večjo verjetnost za pojav bolezni in slabše rezultate reje.
Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo?
Najpogostejša napaka je slabo, netemeljito čiščenje! V Sloveniji se še vedno veliko več pozornosti posveča razkuževanju. Pozabljamo pa na čiščenje, ki je vedno prvi korak. Čiščenje nam sicer vzame veliko več časa od razkuževanja, vendar brez dobrega čiščenja ni učinkovitega razkuževanja!
Prvi korak pri čiščenju je odstranitev premične opreme iz prostorov. Temu sledi odstranjevanje vsega organskega materiala. Ostanki organskega materiala v hlevu pomenijo, da smo v njem pustili tudi mikroorganizme, parazite… in da bomo imeli z njimi težave v naslednjem turnusu. Po možnosti po odstranitvi organskega materiala objekte in opremo namakamo- najučinkovitejša je uporaba pripomočkov za zalivanje vrta. Namakanje nam olajša kasnejše glavno čiščenje. Pomislite na posodo, na kateri so zasušeni ostanki hrane- npr. čokolina, pudinga… Brez namakanja te umazanije v vodi bomo za pranje te posode porabili ogromno časa, rezultat pa je vprašljiv. Namakanju sledi čiščenje s penečim čistilom (Biogel, Kenosan). A si predstavljate pranje posode brez praška? Vsem je jasno, da brez uporabe čistil iz posode ne bomo odstranili mastnih madežev in da bomo porabili veliko več časa za drgnjenje s krpico. V hlevu je podobno: v iztrebkih so tudi maščobe, na opremi in objektih se ustvari t.i. biofilm- tanka plast maščob in beljakovin, v kateri se skrivajo tudi mikroorganizmi, jajčeca parazitov… To plast lahko učinkovito odstranimo le z uporabo čistil! Če se nam danes zdi uporaba čistil v hlevu neobičajna, se nam bo v nekaj letih zdelo neobičajno, če za pranje ne bomo uporabljali čistil. Čistilo na opremi in stenah pustimo dobre pol ure, da razmehča umazanijo in biofilm, nato pa ga speremo s curkom vode pod visokim pritiskom. Več pozornosti posvetimo delom hleva, ki jih je težje očistiti, npr. jaškom, kotom, krmilnikom, razpokam… Ta področja so pogosto vir infekcije. Velik vpliv na uspešnost čiščenja imajo uporabljeni materiali, zasnova hlevov in dobro vzdrževanje objektov. Idealno je, če lahko čim enostavneje iz hlevov odstranimo čim več opreme, stene pa so pralne in brez razpok.
Pravilna uporaba čistil nam bo:
- prihranila veliko časa pri čiščenju,
- znižala porabo vode za čiščenje,
- zmanjšala težave z driskami in drugimi boleznimi, zlasti v prasilišču in pitališču.
Zadnji korak čiščenja je spiranje. Spiramo z velikim pretokom vode in pod nizkim pritiskom. Tako preprečimo rekontaminacijo površin, ki je druga najpogostejša napaka priprave hlevov. Do rekontaminacije lahko pride v vseh fazah: že med čiščenjem (če nam umazanija frči po hlevu) pa vse do ponovne naselitve živali. Prostore pogosto rekontaminiramo z neoprano in nerazkuženo opremo, ki jo nosimo nazaj v hlev. Hkrati s čiščenjem hleva torej čistimo tudi opremo, ki smo jo odstranili. Manjše dela opreme najučinkoviteje čistimo tako, da jih namakamo v raztopini s čistilom, nato pa jo razkužimo z namakanjem v razkužilu. Hlev lahko rekontaminiramo tudi z umazanimi škornji ali kolesi vozil. Hlev nam lahko rekontaminirajo tudi ptiči, glodavci, mačke… Do rekontaminacije lahko pride z vodo, ki teče skozi neočiščen in nerazkužen napajalni sistem- tega vedno očistimo in razkužimo preden čistimo objekt (uporabimo specialno čistilo in razkužilo CID 2000).
Uporaba čistil nam olajša čiščenje, zniža porabo vode, časa in energije. Omogoči nam dobro pripravo hleva na razkuževanje. Učinkovite reje ni brez učinkovitega čiščenja in razkuževanja. Način in postopek čiščenja vpliva na rejske rezultate, olajša delo rejcu in zniža stroške proizvodnje.