VROČINSKI STRES IN MASTITIS

 

Krave so zaradi velike proizvodnje toplote v vampu veliko bolj občutljive na vročino kot ljudje: že temperature nad 25 stopinj °C imajo negativen učinek na proizvodnjo živali.

Med vročinskim stresom sta za krave molznice ključna dva pojava:

  • znižanje konzumacije suhe snovi (SS) ter
  • pojav subklinične vampove acidoze.

 

Krave, tako kot ljudje, v obdobju vročinskega stresa  nimajo enakega apetita kot v hladnejših dneh. Konzumacija SS krav molznic se med vročinskim stresom zmanjša. Poleg zmanjšane konzumacije se spremeni tudi sestava zaužitega obroka: krave zato, ker pri prebavljanju vlaknine nastaja večja količina toplote, ki se je morajo znebiti, v vročih dneh raje posegajo po koncentratih in bolj zbirajo krmo. V obdobjih vročinskega stresa se zniža tudi čas prežvekovanja, kontrakcije vampa pa oslabijo. Zaradi vročine krave v vročih dneh žrejo manjkrat, torej zaužijejo manj večjih obrokov,  več žrejo zvečer in ponoči.

 

Posledice vročinskega stresa

Vročinski stres zaradi znižane konzumacije in spremenjene sestave zaužitega obroka vpliva zlasti na:

  •  mlečnost,
  • sestavo in kvaliteto mleka ter na
  • plodnost živali.

Zaradi subklinične acidoza se pojavi tudi laminitis in šepanje, znižana odpornost živali pa je razlog za povečano število infekcijskih bolezni npr. mastitisa. 

 

Znižana mlečnost

Znižana mlečnost je zlasti posledica znižanega zauživanja SS. Pri temperaturah nad 32 °C lahko pričakujemo 8-12 % nižjo konzumacijo suhe snovi in 20 do 30% padec mlečnosti! Največ na mlečnosti zgubijo krave v zgodnji laktaciji oz. na vrhu laktacije, te imajo bolj intenzivno presnovo, večjo konzumacijo suhe snovi in zato večji problem, kako se znebiti odvečne toplote. Pri visokoproizvodnih kravah lahko torej zaradi vročinskega stresa zgubimo tudi 4 litre in več mleka dnevno.

Izguba mleka pa ni omejena le na obdobje vročinskega stresa ampak vpliva na potek cele laktacije.

 

Spremenjena sestava mleka

Spremenjeno zauživanje suhe snovi (manj vlaknine)  in subklinična acidoza vampa pomenita  tudi spremenjeno okolje za mikroorganizme v vampu. Razvijejo se druge vrste mikroorganizmov, posledica pa je spremenjeno razmerja med maščobnimi kislinami v vampu, to pa privede do spremenjene sestave mleka.

Znižata se tako % mlečnih beljakovin kot % mlečne maščobe v mleku. Zniža pa se tudi % suhe snovi v mleku, povišana je zmrziščna točka mleka.

 

Znižana kvaliteta mleka, povišano št. SC

Za obdobje vročinskega stresa je značilno tudi povečano št. somatskih celic v mleku. V času stresa se poveča količina stresnih hormonov, ti pa povzročijo znižano  odpornost živali.  

Zaradi padca odpornosti živali se začnejo razmnoževati mikroorganizmi, ki so »dremali« v vimenu, hkrati pa se poveča možnost novih intramamarnih infekcij: mikroorganizmi, ki udrejo skozi seskov kanal večkrat uspešno inficirajo vime, ker se krave z znižano odpornostjo manj uspešno borijo proti infekciji.

Vročina povzroči tudi hitrejše razmnoževanjem mikroorganizmov v okolju živali (torej okoljskih povzročiteljev). Ker je teh v okolici živali več, je povečan t.i. infekcijski pritisk in povečana možnost infekcije vimena.  

Zato se v poletnem obdobju poveča število okoljskih mastitisov.

 

 

Kaj lahko naredimo?

  • Zagotovimo senco, dobro prezračevanje hlevov,
  • prilagodimo obrok živali in način in čas krmljenja (krave v tem obdobju več jejo ponoči, večkrat jim porivamo krmo v jasli in jih spodbujamo, da žrejo večkrat na dan),
  • zagotovimo dovolj pitne vode (dovolj mest za napajanje: vsaj eno na 20 živali in dovolj velik pretok vode: vsaj 20 L /minuto!)

 

Ukrepi povezani z mastitisom:

  • na paši zagotovimo dovolj sence, zagotovimo, da senčna mesta, kjer se zadržujejo krave niso blatna. Senčna mesta so lahko v takih razmerah vir okoljskih povzročiteljev mastitisa.
  • V hlevu več pozornosti posvetimo čistoči ležišč: večkrat in bolj temeljito nastiljamo. Tako preprečimo razmnoževanje mikroorganizmov na ležiščih.
  • Zatiramo muhe, ki so v takih razmerah pogosto vektor za prenos mikroorganizmov.
  • Še bolj se posvetimo pravilni molzni rutini, zlasti pripravi vimena na molžo. 

 

 

Avtor: Črtomir Praprotnik, dr. vet. med.