Ko proučujemo vpliv visokih temperatur na počutje goveda, nam postaja jasno, da so za govedo obremenjujoče že precej nižje temperature, kot smo na mislili včasih. Dober pokazatelj tveganja za nastanek vročinskega stresa pri molznicah je THI oz. indeks temperature in relativne vlage ( temperature and humidity indeks ). Počutje krav je odvisno od temperature okolja in relativne vlage. Pri visoki vlagi se krave ne morejo efektivno hladiti z znojenjem in izparevanjem izdihanega zraka. Krave se slabo počutijo, kadar je THI nad 70. Pri THI 72 se slabše obrejijo, pri 78 je že resno prizadeta proizvodnja mleka, pri 82 je opazen padec mlečnosti, živali kažejo znake resnega stresa in lahko celo poginejo.

Negativne posledice, ki jih prinaša vročinski stres, se kažejo v slabši reprodukciji, zmanjšani mlečnosti, slabšem imunskem odzivu, subklinični acidozi, laminitisu… Večje energetske potrebe s strani termoregulacijskega sistema obremenijo ponavadi že tako nestabilno energetsko bilanco pri kravi molznici. Odvisno od resnosti vročinskega stresa lahko mlečnost upade za 25% in več. Manj kot 20% osemenitev v takem obdobju se konča z brejostjo.

Zavedati se moramo tudi, da se vpliv vročinskega stresa na reprodukcijo  kaže s časovnim zamikom!

Visokoproizvodne krave zaužijejo večjo količino suhe snovi in posledično se sprošča tudi več toplote ob prebavi. Na povišane temperature se odzovejo s povečanim pretokom krvi skozi periferne dele telesa, prilagodijo endokrino aktivnost, spremenijo energetski metabolizem in spremenijo obnašanje.

Potijo in hladijo se s pospešenim izdihavanjem vlage, kar vpliva na spremenjeno acido-bazno ravnovesje v krvi in lahko pripelje do respiratorne alkaloze. Poleg tega se intenzivneje  slinijo in z izgubo sline se zmanjša puferska sposobnost vampa, kar lahko pripomore k  nastanku vampove acidoze.

Spremenijo tudi svoje navade. Umikajo se direktemu soncu. Jejo, ko temperatura pade, dlje se zadržujejo ob napajalnikih in manj ležijo, saj se stoje lažje hladijo. Zato se pojavlja več težav z nogami. Manj se gibljejo, manj imajo socialnih stikov in manj je naskakovanja. Posledično težje opazimo pojatve in je uspešnost obrejitve slabša.

V obdobju vročinskega stresa ne smemo pozabiti na presušene krave in telice. Ukrepi za zniževanje vročinskega stresa pri presušenih kravah, posebno tistih v predporodnem obdobju, so najpomembnejši.

Kravam je potrebno zagotoviti čimbolj udobno okolje. Nudimo možnost umika v senco, hlajenje z ustrezno ventilacijo in pršenjem  živali. Imeti morajo stalen dostop do čiste in sveže vode. Efektivnost hlajenja z izparevanjem močno povečamo s pršenjem  živali in z ustreznim pretokom zraka v hlevu.

Prva naša skrb v takem obdobju mora biti, kako ohraniti zdrav in funkcionalen vamp. Urnik krmljenja prilagodimo na del dneva ko so temperature najnižje. Takrat krave največ pojedo in lažje vzdržujemo proizvodnjo. Krmo pripravljajmo 2x dnevno in krmimo 2/3 obroka v hladnejših večernih urah in 1/3 obroka v jutranjih urah. Krmo redno porivajmo v jasli.

Glede na zmanjšano ješčnost, lahko povečamo energetsko vrednost obroka z dodajanjem večje količine zrnja ali maščob, vendar pazljivo, saj so krave pod vplivom vročinskega stresa že tako rizične za nastanek vampove acidoze. Bolj so nagnjene k nastanku subakutne vampove acidoze zaradi povečanih izgub sline in spremenjenih prehranjevalnih navad – manj obrokov, a ti večji. Dodatek sena dobre kvalitete ima dober vpliv na prebavo v vročini. Pri prebavi proteinov v vampu se sprošča energija v obliki toplote. To poskušamo omejiti z dodatkom bypass beljakovin in dodajanjem produktov, ki počasi sproščajo ureo. Nadoknaditi pa moramo tudi pufre in minerale kot so kalij, natrij, magnezij, klor…Ti se izgubljajo s potenjem in povečanim slinjenjem.

Nekateri dodatki, kot so kvasovke, vitamini topni v maščobah, B-vitamini, niacin, krom, selen, probiotiki, izboljšajo delovanje imunskega sistema, imajo antioksidativno delovanje, izbolšajo izkoristek energije in funkcijo vampa v obdobju vročinskega stresa.

Žive kvasovke dokazano stabilizirajo pH vampa, pospešujejo rast mikroorganizmov, izboljšajo prebavo vlaknin in povečajo proizvodne sposobnosti živali. Kvasovke lahko efektivno dvignejo pH v vampu, ker stimulirajo prebavo vlaknin in rast bakterij, ki v vampu porabljajo mlečno kislino. Krave so bolj ješče, fermentacija v vampu pa bolj učinkovita. Krmljenje živih kvasovk skozi vse leto privede do povečane ješčnosti, povečane mlečnosti in višjih vsebnosti beljakovin in maščob v mleku. Ti efekti so še bolj zaželjeni in potrebni v poletnih mesecih.

V poletnih mesecih je potrebno nameniti posebno pozornost tudi kvaliteti popolnega obroka TMR. Zavedati se moramo, da s tem popolnim obrokom krmimo tudi vse koristne, kot tudi vse nekoristne oz. škodljive mikroorganizme. Zaradi povečane rasti nekoristnih mikroorganizmov, plesni, divjih kvasovk, pride do temperaturnih sprememb, sprememb v okusu, vonju in izgledu, do padca maščob v mleku in drugih prebavnih težav. Neželjeni mikroorganizmi za svojo rast porabljajo hranilne snovi v obroku, ki so bile namenjene kravam, kot stranski produkt njihove rasti in metabolizma, pa se sprošča energija v obliki toplote. Tako je obrok oropan hranilnih snovi, pregret in manj ješč za krave.

Aerobna stabilnost je lastnost fermentirane silaže, da se upira pregrevanju po tem, ko jo izpostavimo kisiku. V odvisnosti od aerobne stabilnosti, dostopa mikroorganizmov do hranilnih snovi, izpostavljenosti zraku in v kombinaciji s pregretim silosom in visoko vlago, se lahko ustvarijo idealni pogoji za hitro rast plesni in kvasovk. Pride do fermentacije in pregrevanja obroka. Do pregrevanja lahko privede tudi povečana vlažnost obroka, zaradi dodajanja sveže krme, mokrih stranskih produktov sezonskih poljščin ali če se obrok moči iz drugih virov npr. zatekanje vode od pršenja krav v krmo.

Pomembno je, da spremljamo temperaturo TMR in sočasno opazujemo ješčnost krav. Za preverjanje temperature obroka uporabljajte termometer, saj preverjanje z roko ne da zanesljivega rezultata. Preprečevanje sekundarne fermentacije in spremljajočega pregrevanja, je pomembno še posebej, če je kvaliteta obroka že na začetku slabša. Za dobro kvaliteto na začetku skrbite za lepo ravno steno silosa. Priporočljiv je vsaj 12 cm dnevni odvzem in najbolje s celotne stene silosa. Ob siliranju uporabljajte bakterijske silirne dodatke in organske kisline. Tako bo silaža imela boljšo aerobno stabilnost.

Za stabilizacijo in konzerviranje obroka je potrebno uporabljati puferizirane, visoko koncentrirane, široko spektralne zaviralce plesni in kvasovk. Puferizirani so manj korozivni in bolj varni za uporabo. Če vsebujejo več različnih kislin, so bolj efektivni pri zaviranju rasti divjih kvasovk. Z uporabo puferiziranih organskih kislin ( propionska kislina, kalijev sorbat, natrijev benzoat ) lahko podaljšamo stabilnost silaže izpostavljene zraku do 12 ur in hkrati znižamo temperaturo, do katere se segreje. Poleti, ko vam primanjkuje časa, kvaliteta obroka pa ni optimalna in temperature zunaj visoke, vam dober dodatek za konzerviranje obroka pomaga pri ohranjanju proizvodnje.

Vročinski stres vpliva tudi na ljudi, ki delajo v teh razmerah. Dobro je poznati simptome vročinskega stresa, vročinske kapi in dehidracije, da jih lahko pravočasno opazimo pri sebi ali pri drugih. Zavedajte se prisotnosti vročinskega stresa in pazite na svoje zdravje in zdravje svojih živali!

 

Lep pozdrav!

Ana Jurca, Animalis d.o.o.