Na zdravje vimena lahko vplivamo z uporabo različnih tehnik in metod. Uporaba antibiotikov za presuševanje vseh četrti vseh krav (presuševanje na slepo) je že več kot 50 let pomembna tehnika preprečevanja mastitisa in je ena od petih točk načrta zanj (slika 1). Cilj presuševanja krav z antibiotiki je znižanje števila obstoječih okužb vimena in preprečitev novih v dobi presušitve.


Slika 1: Prva objava načrta petih točk, 1970, MMB Better Management.

 

Zakaj razmislek o selektivnem presuševanju krav z antibiotiki?

Presuševanje vseh krav z antibiotiki brez utemeljenega razloga, je preventivna uporaba antibiotikov, ki je na Nizozemskem prepovedana že od leta 2012. Tudi v Sloveniji je od januarja 2022 v veljavi Uredba (EU) o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, kjer je zapisano, da naj se protimikrobnih zdravil ne bi uporabljalo rutinsko niti kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo živali ali kot preventiva. Uporaba je dovoljena zgolj v izjemnih primerih. Zato je prav, da razmislimo o tako imenovanem selektivnem presuševanju, kjer neokužene četrti vimena presušimo brez dolgo delujočih antibiotikov, okužene četrti pa še vedno presušimo z dolgotrajno delujočimi antibiotiki. Najti moramo načine, ki nam ob znižani uporabi antibiotikov omogočajo doseganje primerljivih proizvodnih rezultatov in zdravje mlečne žleze.

Razmislek o selektivnem presuševanju krav z antibiotiki je potreben tudi zaradi vedno večjega pritiska potrošnikov in predpisov glede znižanja njihove porabe. Po drugi strani pa imamo na voljo številne, sorazmerno nove prijeme, ki nam omogočajo znižanje okužb v času presušitve, zlasti uporaba čepkov za presušitev, zunanjega filma za zaščito seskov med presušitvijo, boljše upravljanje z živalmi v dobi presušitve, boljša dostopnost in spremljanje podatkov o zdravju mlečne žleze (zlasti o številu somatskih celic [ŠSC], pojavnosti kliničnega mastitisa in pogostosti novih okužb vimena v dobi presušitve) ter razvoj cepiv za preprečevanje nekaterih okužb vimena.

V zadnjih letih so bile na tem področju narejene številne raziskave, ki so že leta 2017 omogočile pripravo evropskega soglasja o selektivnem presuševanju krav z antibiotiki. V njegovo pripravo je bilo vključenih sedem strokovnjakov s področja zdravja mlečne žleze iz sedmih evropskih držav.

 

Koraki do selektivnega presuševanje krav z antibiotiki

Da ocenimo, ali je čreda primerna za selektivno presuševanje z antibiotiki oz. da čredo pripeljemo od presuševanja vseh krav z antibiotiki do selektivnega presuševanja je smiselno slediti naslednjim korakom:

    1. Ocenimo rezultate zdravja vimena v čredi.

Pri oceni zdravja vimena v čredi upoštevamo skupno ŠSC, pojavnost kliničnega mastitisa, mikrobiološko sliko povzročiteljev mastitisa ter odstotek novih okužb v dobi presušitve in odstotek ozdravljenih krav. Pomembna je tudi pojavnost mastitisa v prvih treh mesecih laktacije, ker je ta pogosto posledica okužbe vimena v dobi presušitve.

Pri oceni se držimo smernic, ki so prikazane v tabeli 1.

Kazalnik

Želeni rezultat

Skupno ŠSC v bazenu < 250.000
Pojavnost kliničnega mastitisa ( % mesečno) < 3 % ( do 3 mastitis mesečno v čredi 100 krav)
% okužb vimena v dobi presušitve (letno) < 10 %
% ozdravitve v dobi presušitve > 80 %

Tabela 1: Kazalniki zdravja vimena, ki jih upoštevamo pri odločitvi za selektivno presuševanje krav z antibiotiki.

 

    2. Ocenimo postopke upravljanja z mastitisom v čredi.

Pri oceni upravljanja upoštevamo zlasti postopke, ki so povezani z zdravjem mlečne žleze: molzno rutino, uporabo razkužil pred in po molži, higieno molže in objektov za živali, primerno zdravljenje kliničnih mastitisov, primerne postopke presuševanja krav in uporabo čepkov in zunanjih barier, spremljanje bakteriološke slike v čredi in pravilno izločanje živali. Zelo pomembno je redno spremljanje podatkov o zdravju vimena (pojavnost kliničnega mastitisa in ŠSC) in hitro ukrepanje ob odstopanjih. V čredah, kjer postopki upravljanja z zdravjem mlečne žleze niso primerni, pred odločitvijo za selektivno presuševanje krav te primerno izboljšamo.

Slika 2 in 3: Primer dobrega managementa v dobi presušitve. Čistoča nog in vimena presušenih krav je dobra, krave imajo svež nastilj, ni prenaseljenosti, kar vse vpliva na zmanjšanje tveganja za nove infekcije v tem obdobju (Foto: Črtomir Praprotnik).

 

    3. Odberemo krave, ki jih ne bomo presušili z antibiotiki. O tem več v nadaljevanju članka.

 

    4. Spremljamo uspešnost / neuspešnost strategije, ki smo jo izbrali.

Uspešnost oziroma neuspešnost strategije presuševanja spremljamo na podlagi dinamike novih okužb v času presušitve in pojavnosti kliničnega mastitisa po telitvi, saj ta večinoma izvira iz novih okužb, do katerih je prišlo v dobi presušitve.




Slika 4: Iz grafa je razvidno, da je večina kliničnih mastitisov v prvih treh mesecih laktacije posledica okužbe vimena v dobi presušitve (povzeto po Bradley in Green, 2000).

 

Algoritmi za odbiro čred in posameznih živali za selektivno presuševanje krav 

Uveljavila sta se dva osnovna modela za pristop k selektivnemu presuševanju krav, in sicer model, ki temelji na bakterioloških analizah (uspešno ga uporablja npr. Norveška), in model, ki temelji na algoritmih.

V študiji, ki so jo objavili letos, uvedba selektivnega presuševanja krav z uporabo algoritma v čredah molznic ni imela bistvenega negativnega vpliva na zdravje vimena, prirejo mleka in možnost izločitve, medtem ko se je poraba antibiotikov bistveno zmanjšala. Ocena uspešnosti in ekonomske upravičenosti programov je pokazala, da so lahko programi, ki temeljijo na algoritmih, podobno učinkoviti kot tisti, ki temeljijo na bakterioloških analizah. Zato večina držav za odločitve za selektivno presuševanje krav uporablja model, ki temelji na algoritmih.

 

  1.    Model na osnovi bakterioloških analiz

Norveški model vključuje bakteriološko analizo vseh krav, ki so imele v zadnjih treh testiranjih geometrično sredino ŠSC višjo od 100.000 ter vseh krav, ki so imele klinični mastitis. Bakteriološko analizo opravijo čim bližje času presušitve. Kravam, ki so presušene z antibiotiki, vzorce za bakteriološko analizo ponovno vzamejo šest dni po telitvi.

Program vključuje presuševanje vseh krav, ki so okužene s Staph. aureusom ali Str. dysgalactiae z antibiotiki in striktno izločanje krav, ki so pozitivne na Staph. aureus in Str. dysgalactiae in imajo ŠSC višje od 600- 700.000 ter izločanje vseh, ki so kljub presuševanju z antibiotiki po telitvi še pozitivne na ti dve bakteriji.

Kot vidimo gre za zelo intenziven program, ki zahteva dobro organiziranost in veliko discipline. Je pa izredno uspešen. Norveška čreda je imela v letu 2001 aritmetično sredino ŠSC 141.000!

 

V Sloveniji je analiza zdravstvenega stanja mlečnih žlez pri kravah molznicah v zadnjih petih letih na osnovi podatkov kontrole mlečnosti pokazala, da je povprečje ŠSC v letih od 2009 do 2014 padlo iz 384.000 na 330.000. V obdobju do leta 2018 pa se je stanje zopet poslabšalo in je bila presežena vrednosti 350.000 ŠSC. Povprečje ŠSC za leto 2022 je 331.000.


Slika 5: Tehtano povprečje števila somatskih celic po letih za vse kontrole skupaj in prvesnice. Prikazano je tudi število kmetij v kontroli proizvodnosti z mlečnostjo v standardni laktaciji (Vir: KIS, dr. Janez Jeretina).

 

  1. Model na osnovi algoritmov

Večina država se odloča za selektivno presuševanje na osnovi algoritmov. Algoritmi pa se po državah razlikujejo. Večina jih kot kriterije upošteva ŠSC in pojavnost kliničnega mastitisa, razlikujejo se v dobi, ki jo upoštevajo pri odločitvi (na Nizozemskem npr. upoštevajo samo rezultat zadnjega vzorca ŠSC pred presušitvijo, v ZDA in na Novi Zelandiji rezultate vseh testiranj v laktaciji) in v  ŠSC oz. pojavnosti kliničnega mastitisa. V nekaterih državah je algoritem za prvesnice drugačen od tistega za krave od 2 laktacije naprej. Pregled vidite v tabeli 2.

DRŽAVA

MERILO

REFERENCA

NIZOZEMSKA Prva laktacija: ŠSC < 150.000, zadnje testiranje
Laktacija ≥ 2: ŠSC < 50.000, zadnje testiranje
Vanhoudt et al., 2018.
NOVA ZELANDIJA Prva laktacija: ŠSC < 120.000 pri vseh testiranjih
Laktacija ≥ 2: ŠSC < 150.000 pri vseh testiranjih!
Dairy NZ, 2012.
VELIKA BRITANIJA ŠSC < 200.000 pri zadnjih treh testiranjih
V času zadnjih treh testiranj ni imela kliničnega mastitisa.
Bradley et al., 2018.
ZDA ŠSC < 200.000 pri vseh testiranjih
< 2 klinična mastitisa v zadnji laktaciji
Rowe et al., 2020.

Tabela 2. Povzeto po Rowe et. al, 2021.

 

Predlog smernic za selektivno presuševanja krav v Sloveniji:

Glede na stanje zdravja vimena, ŠSC, ozaveščenosti vseh vpletenih (zlasti rejcev in veterinarjev) v Sloveniji predlagamo model, ki sledi algoritmu. Model je povzet po smernicah, ki so jih sprejeli strokovnjaki na ravni Evrope, z manjšimi prilagoditvami.

V prvem koraku ocenimo stanje v čredi, nato pa stanje posamezne živali.

Čreda, ki jo vključimo v selektivno presuševanje krav (SPK), naj izpolnjuje tri pogoje:

  1. ŠSC na ravni črede v zadnjih šestih mesecih je nižje od 250.000,
  2. v čredi nista prisotna aureus in Str. agalactiae,
  3. v čredi ni večjih tveganj za obolenja vimena (npr. pogosto vnašanje novih živali v čredo) ali tveganih obdobij (npr. velik vpliv sezone na pojavnost mastitisa).

V čredah, v katerih eden od zgornjih pogojev ni izpolnjen, priporočamo presuševanje vseh četrti vseh krav z antibiotiki ter uporabo notranjih čepkov za presuševanje.

Tam, kjer izpolnjujejo ta zapisana merila, lahko preidemo na selektivno presuševanje z antibiotiki (SPK). V teh čredah se za presušitev brez ali z antibiotikom odločamo na ravni posamezne živali.

Brez antibiotika presušujemo živali, ki:

  1. v zadnjih treh kontrolah pred presušitvijo niso presegle 200.000 SC (zadnja upoštevana kontrola naj bo narejena največ štiri tedne pred presušitvijo),
  2. v obdobju zadnjih treh mesecev pred presušitvijo niso imele kliničnega mastitisa.

Tudi te živali presušujemo z notranjimi čepki za presušitev.
Vse ostale živali, ki tem pogojem ne ustrezajo, presušujemo z antibiotiki in s čepki za presušitev.

Smernice so orisane v drevesu odločanja spodaj:

Slika 6: Smernice za odločanje o selektivnem presuševanju.

 

Pravilni način selektivnega presuševanja igra veliko vlogo

Na uspešnost presuševanja brez antibiotikov vpliva veliko dejavnikov. Pomemben dejavnik je dnevna prireja mleka krav, ki jih bomo presušili. Ugotovitve študije navajajo, da se za vsakih dodatnih 5 kg mlečnosti nad 12,5 kg ob presušitvi tveganje za novo okužbo vimena ob telitvi poviša za vsaj 77 %. Razlog za to je počasnejše oblikovanje keratinskega čepa, ki predstavlja naravno zaščito mlečne žleze med dobo presušitve. Ob visoki mlečnosti ob presušitvi seski ostanejo dlje časa odprti, kar poveča tveganje za novo okužbo. Poleg tega pa imajo krave z nižjo prirejo mleka ob presušitvi v mlečni žlezi višje koncentracije zaščitnih snovi (laktoferina, protiteles in levkocitov), ki omogočajo bolj učinkovito odstranjevanje obstoječih okužb in preprečevanje novih. Da se tveganju izognemo, je optimalna dnevna mlečnost ob presušitvi 15 kg ali manj.

Omeniti moramo še, da na uspešno presuševanje krav vpliva tudi natančnost kmeta pri vstavljanju čepov za presuševanje, ki mora biti opravljeno sterilno. Najboljša praksa je razkuževanje vsakega seska s svojim razkužilnim robčkom pred vstavljanjem čepa. V nasprotnem primeru lahko to predstavlja kritično točko za nove okužbe. Na uspešnost presuševanja pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so higiena boksov za presušitev, prenaseljenost in stres, ki jih moramo urediti, preden se odločimo za selektivno presuševanje. S tem zagotovimo čim bolj optimalne pogoje za preprečevanje novih okužb v dobi presušitve.

 

Zaključek

Uporaba antibiotikov za presuševanje je pomembna tehnika preprečevanja mastitisa.
Zaradi vedno večjega pritiska potrošnikov in zakonodaje glede porabe antibiotikov in novih načinov nižanja okužb v času presušitve moramo začeti razmišljati o selektivnem presuševanju. Pri odločanju o selektivnem presuševanju krav brez antibiotikov upoštevamo korake in smernice.
Za slovenske kmetije se priporoča uporaba modela, ki sledi algoritmu. Glavna merila glede odločanja o selektivnem presuševanju so ŠSC, prisotnost bakterij Staph. aureus in Str. agalactiae v čredi ter tveganje za obolenje vimena.

Nujni koraki, da lahko povečamo število kmetij, ki lahko brez posledic za zdravje vimena uporabljajo selektivno presuševanje krav, so:

  • boljše poznavanje bakteriološke slike povzročiteljev mastitisa na kmetijah, zlasti jasna slika glede prisotnosti aureusa in Str. agalactiae;
  • znižanje ŠSC v čredah pod 250.000 s preventivnimi ukrepi, higieno molže, razkuževanjem vimena pred in po molži, pravočasnim izločanjem živali, rednim spremljanjem podatkov in prilagajanjem ukrepov;
  • sistematično spremljanje pojavnosti kliničnega mastitisa v čredah. Klinični mastitisi se beležijo v hlevskih knjigah, večina pa ne ve, kakšen je sprejemljiv odstotek kliničnega mastitisa v čredi in kakšen je odstotek mastitisa v njihovih čredah;
  • boljše spremljanje in analiza dogajanja v čredah med dobo presušitve: odstotek novih okužb v dobi presušitve, ozdravitev med presušitvijo in pojavnost kliničnega mastitisa v prvih mesecih laktacije.

 

 

Avtorja: Hana Hrovatin, dr. vet. med., Črtomir Praprotnik, dr. vet. med., Slovensko društvo za kakovost mleka in zdravje vimena in Animalis, d.o.o.