V čem se rejci, ki dosegajo v čredi nizko št. SC razlikujejo od tistih, ki jim to ne uspeva?

 

Na to temo so bile narejene številne raziskave,  ( Barkema et al 1, Kelly et al...) ki so se usmerile na številne podrobnosti v upravljanju s čredo. In res: hudič tiči v podrobnostih.

Ugotovili pa so, da v čredah, ki imajo nižje št. SCC in manjše številko kliničnih mastitisov, več pozornosti posvečajo zlasti petim točkam preprečevanja mastitisa.

Natančneje povedano, pa so v čredah, ki so imele manj kot 150.000 SC v bazenu, posvečali  več pozornosti higieni, v teh čredah so bile:

  •           živali čistejše,
  • -         čistejše so bile jasni in napajalniki,
  •           v teh čredah so večkrat strigli ali ožigali vime(povezava),
  •           so imeli čistejša ležišča in so jih pogosteje čistili,
  •           uporabljali so več stelje,
  •           presušene krave so bolj pogosto pregledovali glede znakov kliničnega mastitisa,
  •           so imeli čistejše porodnišnice,
  •           so imeli čistejša molzišča,
  •           so kasneje po telitvi mleko molzli v skupni bazen,
  •           so bolj dosledno in natančneje uporabljali razkuževanje po molži in so razkuževanje po molži uporabljali že dalj časa,
  •           so bili bolj dosledni pri zdravljenju presušenih krav in so presuševanje krav z antibiotiki uporabljali že dalj časa,
  •           klinične primere mastitisa so zdravili dolgotrajneje,
  •           so bili bolj naklonjeni uporabi prehranskih dopolnil za telice, presušene in mlečne krave.

 

Ključni vpliv ima torej odnos rejca do kvalitete in higiene

 

Tudi na področju odnosa do dela je bilo narejenih veliko raziskav. Barkema et al. je kategoriziral črede na »hitre in umazane« in »čiste in natančne«. Povezave med stilom dela in številom SC je bila zelo visoka. 73% čred, ki so imele število SC med 250 in 400.000 je bilo kategoriziranih kot »hitre in umazane«  in 74% čred z manj kot 150.000 SC je bilo uvrščenih v skupino »čistih in natančnih«.

V tej skupini so bili kmetje mlajši, z večjim zanimanje za izobraževanje, z boljšim beleženjem rezultatov in z veliko natančnosti pri higieni.  Ti rejci so raje delali natančno, kmetje iz druge skupine pa so raje delali hitro.

»Čisti in natančni« kmetje so:

  •           bolj pogosto dnevno spremljali rezultate,
  •          redko pozabili vzeti vzorce mleka za bakteriološko analizo pri pojavu kliničnih primerov,
  •           so bolj uživali pri molži,
  •           so verjeli, da je pomembno delati higiensko, s čistimi rokami, čevlji…,
  •           so redkeje začeli molžo kasneje, kot so planirali,
  •           so imeli bolj čista dvorišča, molzišča in bazen za mleko.

 

Odnos do dela ima torej ključno vlogo pri uspehu.

 

Zaključek

Higiena in odnos do dela sta torej ključna dejavnika uspeha pri znižanju števila SC. Pogosto nam veliko znanja ni v pomoč, če nismo dovolj motivirani, da bi ga uporabili pri vsakdanjem delu. To pa je mogoče že druga tema: kako rejca stimulirati, da bo izboljšal postopke dela- vsaj del odgovora je gotovo v boljšem plačilu bolj kakovostnega mleka.