NALEZLJIVI MASTITIS

Povzročitelje mastitisa glede ukrepov in pristopa k reševanju problematike ločimo na dve glavni skupini in sicer na okoljske in nalezljive povzročitelje. Ta delitev je pomembna zlasti s praktičnega stališča: ukrepi za zatiranje okoljskega mastitisa se razlikujejo od ukrepov za zatiranje nalezljivega mastitisa. V tem prispevku se bomo posvetili mastitisu povzročenemu z nalezljivimi (kužnimi) patogeni.

Glavni predstavniki skupine nalezljivih povzročiteljev mastitisa so Streptococcus agalactiae, Staphylococcus aureus in Mycoplasma bovis. Za bakterije v skupini nalezljivih povzročiteljev mastitisa je značilno, da večinoma ne preživijo v okolici živali. Za preživetje in razmnoževanje potrebujejo žive celice: živijo zlasti v in na vimenu. Iz vimena se izločajo med molžo in se med molžo prenašajo z okužene na zdravo vimensko četrt in žival.  

Za zatiranje nalezljivega mastitisa je ključen načrt petih točk, ki zajema higieno vimena in primerno molzno rutino, zdravljenje kliničnih mastitisov, presuševanje z antibiotiki, izločanje kronično okuženih krav in primerno vzdrževanje molzne opreme. Ključni so predvsem pravilni postopki molzne rutine, ki pripomorejo k zmanjšanem prenosu nalezljivih povzročiteljev med molžo, kot so uporaba rokavic med molžo, uporaba ene brisačke za brisanje seskov ene krave, dobro razkuževanje po molži, razkuževanje sesnih enot med kravami in molža pozitivnih krav zadnjih.

Ne smemo pozabiti, da v primeru prisotnosti nalezljivih povzročiteljev v čredi kmetija ni primerna za selektivno presuševanje krav in je priporočljivo do izkoreninjena povzročitelja iz črede izvajati presuševanje vseh krav z antibiotikom in čepkom.

Slika 1: Smernice za odločanje o selektivnem presuševanju krav.

Za diagnostiko črede glede prisotnosti nalezljivih povzročiteljev je najbolj uporabna PCR metoda bazenskega vzorca mleka, ki ne zahteva vzorčenja celotne črede. Tako ugotovimo ali je povzročitelj v čredi prisoten. V primeru pozitivnega rezultata pa se svetuje določitev posameznih okuženih krav z bakteriološko analizo celotne črede in izvajanje ukrepov na ravni posamezne krave, ki se glede na povzročitelja razlikujejo. Krave, ki so bile v času vzorčenja presušene se vzorči takoj po telitvi.

GLAVNI NALEZLJIVI POVZROČITELJI MASTITISA

1. STREPTOCOCCUS AGALACTIAE
Okužbo z bakterijo imenujemo tudi kužna presušitev vimena, saj v primeru infekcije bakterijski toksin poškoduje žlezne celice v mlečni žlezi, ki izločajo mleko. Poškodovane celice nadomesti vezivno tkivo, ki ni funkcionalno. Posledica je zmanjšana produkcija mleka. Včasih, ko so krave dosegale več laktacij je vezivno tkivo prerastlo skoraj celotno žlezno tkivo in prišlo je do popolne presušitve. Proti koncu 70ih let je bil Streptococcus agalactiae prevladujoč povzročitelj mastitisa, po uvedbi načrta petih točk za preprečevanje kužnih povzročiteljev mastitisa pa se je število primerov zmanjšalo.
St. agalactiae se v čredi zelo hitro širi. V večini primerov se somatske celice zelo povišajo, kar hitro povzroči problem visokih somatskih celic v skupnem vzorcu mleka.

Slika 2: Primer kmetije s 470 živalmi, ki je kupila 3 krave okužene s St. agalactiae. Bakterija se je hitro prenesla tudi na druge krave v čredi. Viden je izrazit porast somatskih celic po nakupu novih živali.

Kot smo omenili je ena izmed ključnih točk tudi razkuževanje seskov po molži. Razkuževanje seskov po molži je pomembno za preventivo okužb povzročenih predvsem z nalezljivimi povzročitelji, za zaščito seska (ustvarjanje bariere na konici seska, ki je vstopno mesto za bakterije) in za izboljšanje kondicije seska z dodanimi emolienti, ki vlažilno vplivajo na kožo seska.

Spodaj je predstavljen primer kmetije, ki je prešla iz sistema molzišča na molznega robota. V molzišču so uporabljali produkt za razkuževanje po molži, ki je omejil širjenje kužne bakterije St. agalactiae, ko pa so prešli na robota, razkuževanja po molži niso več uporabljali. Iz rezultatov bakteriološke analize celotne črede je razvidno, da se je kužni povzročitelj St. agalactiae s prenehanjem razkuževanja po molži kot požar razširil po celotni čredi, saj je prišlo do prenosa bakterije med kravami med molžo na robotu.

Slika 3: Rezultati bakteriološke analize vzorcev mleka od posameznih krav iz katerih je razvidna visoka okuženost krav s kužnim povzročiteljem St. agalactiae.

Ukrepi

Za izvajanje ukrepov glede eradikacije bakterije je potrebno z bakteriološko analizo celotne črede določiti vse pozitivne živali. Najbolj učinkovit pristop k eradikaciji St. agalactiae na kmetiji je zdravljenje vseh pozitivnih živali naenkrat ter upoštevanje pravilnih postopkov molzne rutine, da se prepreči prenos na ostale krave. V primeru, da se tega lotimo postopoma, preostale okužene živali predstavljajo vir okužbe za zdrave živali. Zaradi hitrega širjenja na ta način težko uspemo izkoreniniti St. agalactiae iz črede. Že ozdravljene krave se hitro ponovno okužijo. Poleg zdravljenja je zelo pomembno upoštevati tudi ostale ukrepe plana 5 točk in vse biovarnostne ukrepe pri nakupu novih živali. St. agalactiae se uspešno zdravi s penicilinom.

Slika 4: Primer obravnavane kmetije, kjer je bakteriologija opravljena v mesecu januarju pokazala krave pozitivne na St. agalactiae. Živali so se zelo uspešno ozdravile z uporabo penicilina (navedene so somatske celice x 1000/ml mleka za posamezno okuženo kravo iz A kontrole). 

2. STAPHYLOCOCCUS AUREUS

Staphylococcus aureus je eden pomembnejših povzročiteljev mastitisa povsod po svetu. Kot vsi kužni povzročitelji se tudi S. aureus prenaša preko molže (z molznimi enotami, brisačkami, rokami), prenašajo pa ga tudi muhe, ki pa so v naših razmerah verjetno manj pomemben vektor. Običajno povzroča subklinični in kronični mastitis (dvig somatskih celic); le redko povzroča klinične mastitise. Okužene krave so stalen vir infekcije za zdrave krave v čredi.
Mastitis, ki ga povzroča S. aureus lahko v tkivu vimena povzroči nastanek skupkov bakterij obdanih s kapsulo,  kar močno zmanjša verjetnost uspešnega zdravljenja, saj kapsula prepreči dostop antibiotika ali imunskih celic do bakterij. Večina sevov S. aureusa izloča tudi biofilm, ki dodatno zaščiti bakterijo pred uničenjem. V teh skupkih lahko S. aureus tudi »potuhne«, zato ga pogosto pri jemanju vzorcev mleka za bakteriološko raziskavo ne najdemo, čeprav je v vimenu prisoten. V ugodnih razmerah, ko odpornost krav pade (telitev, stres, bolezni…) se S. aureus lahko začne izločati. Je torej izredno trdovraten in se slabše odziva na antibiotično terapijo, zato je treba narediti vse, da ga ne dobimo oziroma, da se ga čim prej znebimo, sicer lahko odločilno vpliva na ekonomiko reje. 

V letu 2023 smo v podjetju Animalis, d.o.o. v sodelovanju z Mlekarno Celeia opravili PCR analizo bazenskega vzorca mleka 87 slovenskih kmetij. Bakterijo Staphylococcus aureus smo našli na 59 % kmetij, kar je zelo visok procent (vsaka druga kmetija je bila pozitivna). Na S. aureusa je bilo pozitivnih 65 % kmetij, ki uporabljajo mlekovod in 68 % kmetij, ki uporabljajo molznega robota. Očitno molzna rutina na številnih kmetijah z mlekovodom ni najboljša, kar omogoča širjenje S. aureusa. Bolj zaskrbljujoč je rezultat pozitivnih čred na robotu! Robotska molža ima številne prednosti a tudi nekaj slabosti, ki nam otežujejo uspešen boj z nalezljivimi povzročitelji mastitisa kot je S. aureus ter St. agalactiae in sicer uporaba ene molzne enote za vse krave, nemogoče je določiti zaporedje molže in ločiti pozitivne živali od negativnih, razkuževanje pred in po molži je zelo odvisno od pravih nastavitev in pravilne uporabe razkužil, jemanje sterilnih vzorcev mleka pa je na kmetijah z robotom težje.
Rejcem smo ob jemanju bazenskega vzorca za PCR analizo postavili tudi vprašanje glede poznavanja statusa svoje kmetije glede prisotnosti S. aureusa. 14 kmetov je odgovorilo, da so negativni, PCR test je pokazal, da je od teh bilo 7 res negativnih, 7 pa pozitivnih. 18 kmetov je odgovorilo, da so pozitivni, od teh jih je bilo 9 pozitivnih in 9 negativnih. 55 kmetov pa je odgovorilo, da ne poznajo statusa kmetije. Od teh je bilo 35 pozitivnih in 20 negativnih. Odgovori in dejanski rezultati analiz so pokazali, da zelo malo kmetov pozna status kmetije glede prisotnosti Staphylococcusa aureusa. To je zelo slabo, saj dokler ne vemo, da ga imamo, ne ukrepamo in bakterija se med kravami, zlasti med molžo, širi.

Slika 5: Odgovori na vprašanje glede poznavanja statusa svoje črede v primerjavi z dejanskimi rezultati analize glede prisotnosti Staphylococcusa aureusa.

Ukrepi
Tako kot pri St. agalactiae je potrebno z bakteriološko analizo črede določiti posamezne pozitivne živali in začeti s primerno molzno rutino za preprečevanje prenosa povzročitelja. Ker se S. aureus v primerjavi s St. agalactiae na antibiotično terapijo ne odziva tako uspešno, se je potrebno na ravni posamezne okužene živali odločiti za ukrepe (zdravljenje ali izločitev živali). Izločitev se priporoča predvsem za starejše krave, ki imajo že dalj časa povišane somatske celice (kronična okužba), pozitivnih več seskov, zgodovino kliničnih mastitisov ali pa neugoden antibiogram, ki kaže odpornost S. aureusa proti antibiotikom. Za zdravljenje se lahko odločimo pri prvesnicah, pri katerih je manj možnosti, da gre za kronično okužbo in imajo tako večjo možnost ozdravitve. Če se odločimo za zdravljenje pozitivne živali (takoj, če je žival pred presušitivjo pa zdravimo pred presušitvijo in presušimo z antibiotikom in čepkom) pa je zelo pomembno, da bakteriološko analizo po opravljenem zdravljenju ali presušitvi ponovimo. Svetuje se vzorčenje takih živali ob vsakem dvigu somatskih celic.
V primeru velikega števila okuženih živali z bakterijo S. aureus je na tržišču tudi cepivo, ki zmanjša prenos bakterije v čredi. Za ohranjanje negativnega statusa je pomembna biovarnost, se pravi, da kupujmo živali le iz čred, ki so proste in preverjamo kupljene živali na prisotnost kužnih povzročiteljev.

3. MYCOPLASMA BOVIS

Bakterija Mycoplasma bovis je pri govedu povzročitelj različnih bolezni (pljučnic, reprodukcijskih težav, artritisov), pojavlja pa se lahko tudi kot povzročitelj mastitisa. Pogosto živali odreagirajo z zelo visokim dvigom somatskih celic. Za njeno diagnostiko se priporoča PCR metoda, saj jo s klasično bakteriološko analizo ne zaznamo. Ker nima celične stene klasični antibiotiki za zdravljenje niso primerni. V primeru pozitivnega rezultata so ukrepi izločitev pozitivnih živali in uvedba molzne rutine prilagojena nalezljivim povzročiteljem. Mikoplazma je v primerjavi z drugimi nalezljivimi povzročitelji težavna, saj se prenaša tudi preko respiratornih in spolnih izločkov. Trenutno težav glede mastitisa povezanega z mikoplazmami v Sloveniji ne opažamo.

ZAKLJUČEK

Za reševanje problematike nalezljivih povzročiteljev je glavno poznavanje stanja glede prisotnosti teh bakterij v vaši čredi. Dober pripomoček pri tem je PCR analiza bazenskega vzorca mleka, ki nam pove, če je v čredi povzročitelj prisoten. V primeru pozitivnega rezultata pa je potrebno vzorčiti celotno čredo in sprejeti ukrepe na ravni posamezne krave. Čeprav se bakterije v tej skupini glede ukrepov na ravni posamezne živali med seboj rahlo razlikujejo, pa je za vse pomembna preventiva z dobro molzno rutino prilagojeno nalezljivim povzročiteljem. Ta zajema uporabo rokavic med molžo, uporabo ene brisačke za brisanje seskov ene krave, razkuževanje seskov po molži, razkuževanje molznih enot med kravami in vrstni red molže. Pomemben faktor je tudi biovarnost, saj si z nakupom živali lahko v čredo vnesemo tudi nalezljive povzročitelje mastitisa. PCR analiza bazenskega vzorca mleka je dobra izbira tudi za preverjanje uspešnosti reševanja situacije po izvedenih ukrepih, priporoča pa se tudi ponavljanje analize na pol leta za spremljanje statusa črede.
Nalezljivi povzročitelji mastitisa in roboti so slaba kombinacija. Če se odločate za robota, vsekakor preverite status vaše črede pred uvedbo robotske molže. Če robota že imate ne tvegajte in uporabljajte razkuževanje enot med molžami in razkuževanje seskov po molži ter redno preverjajte pravilnost nastavitev robota in uporabe razkužil.

Hana Hrovatin, dr. vet. med, Animalis, d.o.o.