OKOLJSKI MASTITIS

Mastitis je pomembna ekonomska težava v rejah krav molznic. Povzročitelje mastitisa glede ukrepov in pristopa k reševanju problematike ločimo na dve glavni skupini in sicer na okoljske in nalezljive povzročitelje. V tem prispevku se bomo posvetili mastitisu povzročenemu z okoljskimi patogeni.

V zadnjih letih prihaja do porasta okoljskega mastitisa; torej tistega, ki ga povzročajo bakterije vezane na okolico. To so zlasti koliformne bakterije (E. coli, Klebsiella, Serratia), okoljski streptokoki (Streptococcus uberis, Streptococcus dysgalactiae), enterokoki in pa tudi kvasovke ter plesni. V PCR analizi 87 bazenskih vzorcev mleka slovenskih kmetij, ki smo jo v sodelovanju z mlekarno Celeia opravili leta 2023 sta glede zastopanosti povzročiteljev prevladovala okoljska streptokoka Streptococcus uberis (najden kar v 79 % vzorcev) in Streptococcus dysgalactiae.

Mikroorganizmi v vime vstopijo skozi seskov kanal, torej je potrebno narediti vse, da jim to ne bi uspelo. Ker so okoljske bakterije izrazito vezane na iztrebke in nastilj, sta za preprečevanje okoljskega mastitisa ključna dva faktorja in sicer čim bolj čista okolica živali in koža vimena ter zaščita seska pred vstopom povzročiteljev iz okolja.

V primeru mastitisa povzročenega s kvasovkami pa se moramo zavedati, da to niso bakterije in zato nanje antibiotiki ne delujejo. Tako kot ostali mikroorganizmi tudi kvasovke vstopijo skozi seskov kanal. Kot kažejo raziskave, kvasovke v vime najpogosteje vnesemo ob nehigienski aplikaciji antibiotikov, čepkov ali ob drugih posegih v seskov kanal (širjenje kanala…). Ob teh posegih “preskočimo” prvo obrambno linijo (seskov kanalček). Če ob nehigienski aplikaciji antibiotikov v vime vnesemo bakterije, jih antibiotik običajno pomori, ne pomori pa kvasovk, ker nanje ne deluje. Tako imajo kvasovke prosto pot, da se razmnožijo. Nanje pomislimo ob neodzivnosti mastitisa na aplikacijo antibiotikov. Ob pojavljanju tega mastitisa v čredi moramo več pozornosti posvetiti zlasti higieni aplikacije preparatov v vime in odpornosti živali, da okužbo premagajo.

DOBRA ČISTOČA ŽIVALI IN OKOLJA

Številne raziskave so dokazale, da obstaja povezava med čistočo hlevov, čistočo krav in številom somatskih celic v bazenu. Jasno je tudi, da je čistoča krav povezana s pojavnostjo mastitisa, ki ga povzročajo okoljski povzročitelji. Bolj čist in suh kot je nastilj ter okolica živali, manjše število teh bakterij bo na vimenu, manj bo problemov z okoljskim mastitisom. Za realno oceno čistoče krav in kontaminacije vimena z bakterijami so nam v pomoč ocenjevalne lestvice (slika 1). Ker kmet vsak dan gleda svoje krave, glede čistoče krav in kmetije pogosto izgubi zmožnost realne ocene čistoče svojih živali, zato so nam v pomoč orodja, s katerimi lahko ocenimo trenutno stanje in primerjamo izboljšavo ob uvedenih spremembah.

Slika 1: Lestvica za ocenjevanje čistoče vimena. Cilj je imeti 80 % živali v čredi z oceno čistoče 1 in 2.

Umazanija lahko na vime pride preko direktnega kontakta, se pravi preko uleganja krav na umazana ležišča ali na hodnik. Lahko se prenese preko nog, ko krave hodijo po umazanih poteh in si umažejo noge, ko se uležejo pa vime pristane na umazanih nogah in se kontaminira. Možno je tudi špricanje na vime, ko krave hodijo po globlji in tekoči umazaniji. Pogost prenos umazanije na vime pa je tudi preko umazanega repa.

Ne glede na vrsto ležišč je potrebno dosledno vzdrževanje njihove higiene. Ležišča očistimo izločkov (iztrebki, urin, mleko…) ter spremljamo njihovo vlažnost. Priporočeno je dodajanje dodatkov, ki absorbirajo vlago. Ležišča redno nastiljamo oz. menjavamo nastilj. Vlažnost ocenimo s testom kolenskega počepa na ležišče: kolena naj bi ostala suha. Vpliv na higieno živali ima tudi prenaseljenosti in prezračevanje. Z ustrezno namestitvijo ter nastavitvami ventilatorja dosežemo, da se živali v okolici ventilatorjev ne prerivajo in zadržujejo v skupinah. Živali so tako bolj suhe in čiste. K boljši higieni živali pripomoremo tudi z namestitvijo krtač ter s striženjem repov (vsaj 2x na leto, v robotskih hlevih pa 3x letno) ter ožiganjem ali striženjem dlak vimena. Striženja ali ožiganje vimena ter striženje repov najlažje izvedemo ob rutinskem spodrezovanju parkljev.

OKOLJSKI MASTITIS IN MOLZNA RUTINA

Za preprečevanje okoljskega mastitisa je pomembna tudi dobra molzna rutina, predvsem dobra priprava vimena na molžo. V primeru natikanja enot na umazane seske lahko bakterije iz te umazanije med molžo preko seskovega kanalčka vstopijo v vime. Ključnega pomena za preprečevanje okužb z okoljskimi patogeni med molžo je torej dobra čistoča seskov. To dosežemo z nanašanjem pene, ki zelo učinkovito razmehča umazanijo in nam olajša čiščenje vimena, poleg tega pa ima tudi razkužilni učinek. Paziti je potrebno na upoštevanje navedenega kontaktnega časa (v primeru uporabe pene Kenopure je ta 30 sekund). Pravilna priprava vimena poleg tega prispeva tudi k boljšemu sproščanju mleka v vime, to pa skrajša čas molže in s tem zmanjša možnost za poškodbe kože in konice seska (razcveteli seski) ter poveča količino namolzenega mleka.

Slika 2: Uporaba pene Kenopure, ki ima tako čistilni kot razkužilni učinek.

Poleg uporabe pene za čiščenje in razkuževanje pa je za doseganje dobre čistoče seskov pomembno tudi dobro izvedeno brisanje seskov, kjer je potrebno posebno pozornost nameniti konici seskov. Na spodnji sliki je prikaz brisov konic seskov, ki smo jih opravili tik pred natikanjem molznih enot, po tem ko je bilo že izvedeno čiščenje in brisanje seskov. Razvidno je, da je bila na konicah seskov še vedno prisotna umazanija, kar je vir infekcij okoljskih povzročiteljev.
S pravilno molzno rutino pa lahko tudi zaščitimo sesek pred vstopom povzročiteljev v vime in sicer z uporabo razkužila po molži, ki s slojem ustvari dodatno zaščito pred vstopom povzročiteljev iz umazanije čez odprt seskov kanalček (ta je odprt vsaj še 30 minut po molži). Za preprečevanje vstopa povzročiteljev skozi odprt seskov kanalček naj se krave po molži vrnejo k polnim jaslim, kar omogoči, da v času ko je sesek še odprt te stojijo in niso v stiku z morebitno umazanijo na ležiščih.

Slika 3: Na sliki so brisačke, s katerimi smo očistili konice seskov pred natikanjem enot. Kot je razvidno iz slike so bili seski precej umazani. Na tej kmetiji se ni uporabljal noben produkt za čiščenje in razkuževanje seskov pred molžo. Z uvedbo pene Kenopure smo čistočo zelo izboljšali.

DOBRA ODPORNOST ŽIVALI

Krave molznice so okoljskim povzročiteljem izpostavljene vsakodnevno. Poleg zniževanja infekcijskega pritiska bakterij (dobra čistoča ležišč, živali, dobra molzna rutina) pa je pomembna tudi skrb za dobro imunost živali, da se lahko uspešno borijo proti okoljskim povzročiteljem. To dosežemo z dodajanjem vitaminov in mineralov v obroku, pravilnim in uravnotežnim obrokom ter s preprečevanjem metabolnih in kužnih bolezni, ki negativno vplivajo na odpornost živali. Za izboljšanje odpornosti proti povzročiteljem mastitisa so na tržišču prisotna tudi cepiva (UBAC, STARTVAC).
Del odpornosti pa je tudi naravna fizična bariera, ki jo pri sesku predstavlja seskov kanalček. Pomembno je torej zagotavljanje dobre in nepoškodovane fizične bariere seska, zato moramo preprečevati poškodbe in hiperkeratoze (razcvetele seske). Situacije, ki slabšajo kondicijo seskov so nepravilni vakumi med molžo, bimodalna molža, slepa molža, izbira nepravilnih velikosti sesnih tulcev in produkti, ki so za kožo seskov agresivni. Kondicijo seskov lahko izboljšamo tudi z izbiro razkužil za seske po molži, ki vsebujejo emoliente, ki kožo navlažijo in zmehčajo.

OKOLJSKI MASTITIS IN DOBA PRESUŠITVE

Raziskave kažejo, da več kot 50 % novih okužb vimena v prvih 100 dneh laktacije z okoljskimi povzročitelji izvira iz dobe presušitve. Vime je za nove infekcije najbolj občutljivo prve tri tedne dobe presušitve. Drugo obdobje povečane občutljivosti za nove infekcije vimena pa je tik pred telitvijo in takoj po telitvi. Doba presušitve je torej obdobje tveganja za nove intramamarne okužbe povzročene predvsem z okoljskimi povzročitelji.
Da preprečimo okužbe v dobi presušitve je ključnega pomena čistoča ležišč presušenih krav, čistoča v porodnišnici ter vzdrževanje visoke odpornosti živali (zlasti s primerno prehrano in vakcinacijo). Pomembno je tudi, da sprejmemo pravilne odločitve glede presuševanja (slepo ali selektivno) glede na razmere na naši kmetiji. O smernicah glede odločitev za selektivno presuševanje smo že govorili. V primeru napačnih odločitev lahko nosimo posledice. V vsakem primeru se za vse kmetije priporoča uporaba silikonskega čepka, ki omogoča fizično bariero pred vstopom povzročiteljev v kritičnem obdobju presušitve.

Slika 4: Kot prikazuje graf je največje tveganje za novo okužbo vimena v času presušitve takoj po presušitvi in okoli telitve, zato je pomembno, da so higienski pogoji za presušene krave ustrezni.

ZAKLJUČEK

Za reševanje problematike mastitisa je ključnega pomena poznavanje bakteriološke situacije na kmetiji. V zadnjih letih prihaja do porasta mastitisa povzročenega z okoljskimi bakterijami. Za preprečevanje okoljskega mastitisa je pomembna dobra čistoča živali in njihove okolice, dobra molzna rutina (predvsem dobra priprava na molžo), odpornost živali in tudi dobra kondicija seskov (ohranjanje dobre fizične bariere seska). Ne pozabimo na presušene krave, saj so v dobi presušitve kritična obdobja za nove okužbe mlečne žleze z okoljskimi povzročitelji, ki vodijo v pojav kliničnih mastitisov na začetku laktacije. Čisto in suho okolje živali je poleg dobre odpornosti ključ za preprečitev okužb v dobi presušitve. V primeru neodzivanja mastitisa na terapijo pa ne pozabimo na druge možne povzročitelje, ki niso bakterije (kvasovke, plesni) in na njih antibiotiki ne učinkujejo. Zato je zelo pomembno izvajanje bakterioloških analiz mleka krav.

Hana Hrovatin, dr. vet. med, Animalis, d.o.o.