MASTITIS PRI KRAVAH MOLZNICAH

Mastitis je ekonomska bolezen in eden izmed glavnih povzročiteljev stroškov na vsaki kmetiji molznih krav. Poleg mastitisa največje stroške povzročajo še reprodukcija in obolenja parkljev. Kmetje v večini močno podcenjujejo stroške, ki jim jih povzroča mastitis.

KAKO PRIDE DO MASTITISA

V večini primerov je glavni vstop mikroorganizmov v mlečno žlezo skozi seskov kanalček. Do vstopa lahko pride v obdobjih, ko je seskov kanal odprt. Med laktacijo je odprt med molžo in približno 30 minut po njej ter v obdobju presušitve, kjer je seskov kanal slabo zaščiten približno 2 tedna po presušitvi in nekaj dni pred telitvijo. Poleg tega pa je seskov kanalček bolj izpostavljen vstopu mikroorganizmov tudi ob raznih poškodbah in slabi kondiciji seskov (razcveteli seski ali hiperkeratoze), saj je v tem primeru seskov kanalček poškodovan in je glavna fizična bariera oslabljena.

Slika 1: Na sliki je vidna razcvetela konica seska (hiperkeratoza).

KLINIČNI IN SUBKLINIČNI MASTITIS

Glede klinične slike lahko mastitis ločimo na klinični in subklinični. Bistvena razlika med njima je, da pri kliničnem mastitisu opazimo vidne znake medtem, ko pri subkliničnem mastitisu znaki niso vidni. Subklinični mastitis ugotavljamo z določanjem števila somatskih celic zato pravimo, da so somatske celice merilo za pojavnost in prisotnost oz. odsotnost subkliničnega mastitisa. Klinični mastitis pa glede resnosti ločimo na tri stopnje. Pri blagem kliničnem mastitisu je spremenjeno le mleko (sprememba konsistence, prisotnost kosmičev ali krvi, sprememba barve), pri zmernem kliničnem mastitisu je spremenjeno tudi vime (oteklo, trdo, boleče), pri hudi obliki kliničnega mastitisa pa se spremeni še splošno stanje živali (povišana temperatura, padec ješčnosti, padec mlečnosti). Poznavanje tipov kliničnega mastitisa na kmetiji je pomembno za vpogled v stanje kmetije in izbire načinov zdravljenja. Ne glede na intenzivnost mastitisa poskušamo postaviti diagnozo, seveda skupaj z veterinarjem.

Tabela 1: Klinični mastitis glede resnosti ločimo na blag, zmeren in hud mastitis.

POVZROČITELJI MASTITISA

Povzročitelje mastitisa glede ukrepov in pristopa k reševanju problematike ločimo na dve glavni skupini in sicer na okoljske in nalezljive povzročitelje. Ta delitev je pomembna zlasti s praktičnega stališča: ukrepi za zatiranje okoljskega mastitisa se razlikujejo od ukrepov za zatiranje nalezljivega mastitisa. Na spodnji sliki vidimo, da se nekateri povzročitelji lahko obnašajo kot nalezljivi in kot okoljski (npr. Streptococcus dysgalactiae). V skupini ne-aureus stafilokokov (NAS) pa so tako okoljski kot nalezljivi povzročitelji. Na srečo gre tu za manj pomembne povzročitelje. Predstavniki te skupine pa se med seboj zelo razlikujejo. O tem in o epizootiologiji posameznih povzročiteljev potekajo številne raziskave.

Slika 2: Prikaz povzročiteljev mastitisa glede na epidemiologijo.

ZAKLJUČEK

Dobro poznavanje razmer na kmetiji in znanje o povzročiteljih mastitisa nam omogočajo izbrati prave ukrepe za preprečevanje mastitisa. Za poznavanje situacije na naši kmetiji je priporočljivo redno izvajati bakteriološke analize kliničnih mastitisov, novih infekcij in živali pred presušitvijo. Za splošen vpogled v situacijo pa lahko izvedemo tudi PCR analizo bazenskega vzorca mleka in tako pridobimo informacijo o povzročiteljih, ki se v mleku nahajajo. Pravi ukrepi nam lahko prihranijo veliko časa, skrbi, slabe volje in denarja. Bolj podrobno o obeh skupinah povzročiteljev (okoljski in nalezljivi) ter o ukrepih za njihovo zatiranje pa sledi v naslednjih prispevkih.

Avtorica: Hana Hrovatin, dr. vet. med, Animalis, d.o.o.