NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI UPRAVLJANJU ZDRAVJA MLEČNE ŽLEZE V POVEZAVI Z MOLŽO V SLOVENIJI

Molža krav je ena izmed glavnih kritičnih točk pri upravljanju z zdravjem mlečne žleze na kmetiji. Nekateri deli so bolj pomembni za preprečevanje okužb z okoljskimi povzročitelji, drugi pa za preprečevanje okužb z nalezljivimi povzročitelji.

V Sloveniji postaja vse bolj popularna molža z molznim robotom, poleg tega pa imamo še kmetije z molzišči in mlekovodi.

MOLZIŠČE
V večini so pravila pri molži na molzišču in mlekovodu podobna. Glavne napake, ki jih na terenu opazimo so slaba čistoča konic seskov pred natikanjem molznih enot, nepravilno zaporedje molzne rutine, slaba kondicija seskov in slepa molža.

          1.) SLABA ČISTOČA KONIC SESKOV

Čistočo konic seskov ocenimo po končanem čiščenju in brisanju, tik pred natikanjem molznih enot, s pomočjo brisanja konic z belimi robčki. Robčki morajo po brisanju ostati čisti in beli, v nasprotnem primeru to pomeni, da so konice seskov pred natikanjem enot še vedno umazane, kar je ena izmed glavnih kritičnih točk za nove okužbe z okoljskimi bakterijami.

Slika 1: Lestvica za ocenjevanje čistoče konic seskov pred natikanjem molznih enot.

Čistočo konic seskov lahko izboljšamo z uporabo produktov za čiščenje in razkuževanje seskov pred molžo in dobrim brisanjem seskov, kjer moramo pozornost nameniti predvsem konicam. Seveda pa je lažje dobro očistiti krave, ki so v molzišče prišle čiste, kar pomeni, da moramo v prvem koraku poskrbeti za dobro čistočo ležišč in s tem tudi dobro čistočo krav (nog, vimen).

Slika 2: Slika prikazuje zamazane noge krave, ki je prišla v molzišče na molžo. Slaba čistoča živali nam govori o slabih pogojih okolja v katerih živijo. Takim živalim je pri čiščenju in brisanju seskov potrebno nameniti dodatno pozornost.


      2.) NEPRAVILNO ZAPOREDJE MOLZNE RUTINE

Pogosto opazimo, da je zaporedje molzne rutine za pripravo krav na molžo nepravilno ali nepopolno (določeni koraki manjkajo).
Rutina je najpogosteje nepopolna, če se molzniki ne poslužujejo pregleda prvih curkov mleka. To je zelo pomemben korak, saj na tak način zaznamo prve znake kliničnega mastitisa (ko je spremenjeno le mleko) in tako lahko hitro reagiramo z zdravljenjem, kar tudi izboljša uspeh terapije. Drugi razlog za odvzem prvih curkov mleka pa je tudi mehanična stimulacija krave, ki je potrebna za sproščanje hormona oksitocina, ki omogoči dober iztok mleka.
V primeru nepravilnega zaporedja molzne rutine pa najpogosteje opazimo, da prve curke vzamejo po končanem čiščenju in brisanju seskov. Priporoča se, da se curke pregleda, ko je pena na seskih še prisotna in kot zadnji korak opravimo čiščenje in brisanje seskov. Za to zaporedje obstaja več vzrokov. Če se seskov po tem, ko smo jih očistili, razkužili in obrisali ponovno dotikamo za odvzem prvih curkov, lahko na njih ponovno nanesemo bakterije. Če bi prve curke vzeli, ko je pena na seskih še prisotna (se pravi seskov še nismo obrisali) in v primeru, da so v mleku krave prisotni kužni povzročitelji ima pena, ki je še prisotna na naših rokah razkužilni učinek in tako kužnih povzročiteljev ne prenesemo na seske naslednje krave. Tretji razlog pa je preprečevanje natikanja enot na mokre seske, saj če prve curke odvzamemo po tem, ko so seski že obrisani, te zaradi mleka ponovno postanejo mokri.

Pri molzni rutini je pomembno tudi, da molzniki nosijo rokavice in da za preprečevanje prenosa kužnih povzročiteljev med kravami uporabljajo eno brisačko za brisanje seskov ene krave.

Slika 3: Pravilno zaporedje molzne rutine.

3.) SLABA KONDICIJA KOŽE KONIC SESKOV

Če je glavna fizična bariera seska, ki jo predstavlja seskov kanalček poškodovana, to pomeni večjo možnost za vdor povzročiteljev v vime. Situacije, ki slabšajo kondicijo seskov so nepravilni vakumi med molžo, nedelujoči pulzatorji, bimodalna molža, slepa molža, izbira nepravilnih velikosti sesnih tulcev, uporaba produktov, ki so za kožo seskov agresivni in pogoji okolja (ekstremne temperature, veter, …). Kondicijo seskov lahko izboljšamo s preprečevanjem teh situacij in z izbiro razkužil za seske po molži, ki vsebujejo emoliente, ki kožo navlažijo in zmehčajo. Za določanje kondicije seskov krav na kmetiji so nam v pomoč ocenjevalne lestvice. Cilj je imeti manj kot 20 % živali v čredi s slabo oceno kondicije seskov 3 in 4.

Slika 4: Lestvica za ocenjevanje kondicije kože seskov.

   4.)  SLEPA IN BIMODALNA MOLŽA

Za določanje nepravilnosti vakumov med molžo je potrebna dinamična analiza, ki jo izvedemo z aparatom Vadia, ki ga namestimo na molzne enote.
Bimodalna molža pomeni molžo v dveh fazah in se pojavi za začetku molže, če krava ni dovolj stimulirana in tako oksitocin ne deluje na sproščanje mleka iz mlečnih mešičkov v vimenu. To situacijo opazimo pogosto pri molžah, kjer ne pregledujejo prvih curkov in s tem ne dosežejo primernega časa in mehanične stimulacije za sproščanje oksitocina.
Slepa molža pa se pojavi na koncu molže, ko so molzne enote na seske še vedno nataknjene, čeprav iztoka mleka več ni oziroma je padel pod določeno mejo (smernice za pretok ob odstranjevanju molznih enot so 350-500 ml/min za 2 molži na dan).
Obe dve situaciji predstavljata obremenitev seskov in lahko slabo vplivata na kondicijo seskov, nove infekcije in podaljšata čas molže.

MOLZNI ROBOT

Pri molži krav z molznim robotom pa na terenu zaznamo specifične problematike kot so prenizka koncentracija perocetne kisline v primeru uporabe krtač za čiščenje seskov, slaba čistoča krav v hlevu z molznim robotom, slabo izvedeno razkuževanje seskov po molži in težava s prenosom kužnih povzročiteljev, bimodalna molža ter slabše zaznavanje kliničnih mastitisov.

Priporočena koncentracija perocetne kisline na krtačah je 500-700 ppm, v kritičnih obdobjih (na primer poleti) lahko koncentracijo dvignemo do 1000 ppm. Krtače na molznem robotu prihajajo v neposreden stik s seski različnih krav. Če niso ustrezno razkužene, lahko med živalmi prenašajo povzročitelje mastitisa (predvsem kužne povzročitelje). Za določanje ustrezne koncentracije perocetne kisline na krtačah so na tržišču na voljo različni testni lističi. Poleg primerne koncentracije razkužila pa je pomembno, da so krtače tudi mehansko čiste.

Slika 5: Izvedba določanja koncentracije perocetne kisline na krtačah robota s testnim lističem. Glede na merilno skalo je vidno, da koncentracija ni primerna.

Pri robotskem načinu molže je še toliko bolj pomembno, da so krave v čredi primerno čiste, saj robot vse živali tretira isto ne glede na stopnjo zamazanosti vimena. Pri klasičnem molzišču lahko kravi z umazanimi seski pri čiščenju namenimo več pozornosti, pri robotu pa to ni mogoče, kar predstavlja tveganje predvsem za pojavnost okoljskega mastitisa. Zato je pomembno, da zagotavljamo ustrezno čistočo hleva, ležišč in s tem tudi krav. Priporoča se tudi striženje/britje repov 3-4x letno.

Na terenu se na kmetijah z molznim robotom pogosto srečujemo s problematiko ustreznega razkuževanja seskov po molži. Pogosto kmetje po prehodu iz molzišča na molznega robota razkuževanja ne uporabljajo ali pa je to slabo izvedeno. Razkuževanje po molži je pomembno za preprečevanje širjenja kužnih povzročiteljev mastitisa, za zaščito seska in za negovanje kože seska (razkužila lahko vsebujejo vlažilne snovi, ki negujejo kožo).
Robot predstavlja veliko težavo glede širjenja kužnih povzročiteljev, saj uporablja eno enoto za molžo vseh krav, ne moremo določiti vrstnega reda molže (molža pozitivnih zadnjih), kot omenjeno pa tudi razkuževanje po molži pogosto predstavlja težavo. Za reševanje te problematike je zelo pomembno, da pred prehodom na robotski način molže poznamo status kmetije glede kužnih povzročiteljev kot sta Staphylococcus aureus in Streptococcus agalactiae z opravljanjem bakterioloških analiz vzorcev mleka ali PCR analize bazenskega vzorca mleka in čim hitrejšo izvedbo ukrepov za izkoreninjenje kužnih povzročiteljev iz črede. Tako za preprečevanje kot preventivo je zato pomembno uporabljati razkuževanje seskov po molži. Vendar to ni dovolj, preveriti moramo, da je to izvedeno uspešno. Razkužilo se mora nanesti na seske (zaščitena mora biti tudi konica). Pomembno je, da preverjamo tudi šobe, saj v primeru njihove zamašitve pršenje ni izvedeno uspešno. Za preprečevanje prenosa kužnih povzročiteljev na robotu pa se poslužujemo tudi razkuževanja molznih enot med kravami s perocetno kislino.

V primerjavi z molžo na molzišču ali mlekovodu, kjer lahko s pregledom prvih curkov zaznamo začetne znake kliničnega mastitisa, ko je spremenjeno le mleko, imamo pri robotu lahko težave. V večini se za zaznavanje uporablja sprememba prevodnosti, ki pa ni najbolj specifičen pokazatelj, saj nanj vpliva več faktorjev. Včasih so alarmi glede mastitisa zato lažni, kar lahko vodi v izgubo motivacije kmeta za odzivanje na alarme. Pri robotskih molžah je pomembno, da ob kakršni koli spremembi kot je padec mlečnosti, sprememba prevodnosti ali druge indikacije, ki nam jih tehnologija omogoča, preverimo žival s pregledom prvih curkov. Ob pregledu mleka lahko izvedemo tudi California mastitis test (CMT), ki s pomočjo reagenta semikvantitativno določa število somatskih celic.

Pri izvedbi dinamičnega testiranja s pomočjo aparata Vadia na molznih robotih najpogosteje ugotovimo bimodalno molžo, ki je bolj izražena pri prvesnicah, saj te za sproščanje mleka potrebujejo več časa. Priporočamo, da prvesnicam namenite več časa za pripravo na molžo tako, da se podaljša čas pranja na sesek ali doda še en cikel pranja seskov pred molžo.

POVZETEK

Molža krav je ena izmed glavnih kritičnih točk pri upravljanju z zdravjem mlečne žleze na kmetiji. Pri molži na molzišču in mlekovodu je pomembno dobro izvedeno čiščenje konic seskov, pravilno zaporedje molzne rutine ter preprečevanje situacij, ki vplivajo na slabo kondicijo seskov – predvsem preprečevanje slepe molže. Pri molži krav z molznim robotom pa se priporoča preverjanje koncentracije perocetne kisline v primeru uporabe krtač za čiščenje seskov pred molžo, zagotavljanje dobre čistoče krav, ki pridejo v robota in uporaba razkuževanja seskov po molži ter preverjanje uspešnosti izvedenega. Pred prehodom na robota se svetuje preverjanje statusa glede kužnih povzročiteljev in njihova eradikacija v primeru pozitivnega rezultata.

Avtorica: Hana Hrovatin, dr. vet. med, Animalis, d.o.o.