KO POVPREČJE NI DOVOLJ: POMEN STABILNEGA pH V ENERGIJSKO BOGATIH OBROKIH

V začetku leta 2024 je bil na slovenski mlečni farmi izveden proizvodni poskus na 330 kravah molznicah pasme Holstein-Friesian. Namen poskusa je bil primerjati standardno kombinacijo 140 g sode in 40 g magnezijevega oksida z uporabo produkta pHix-up ter ovrednotiti vpliv na razmere v vampu in proizvodne parametre.

pHix-up je standardiziran pufer na osnovi magnezijevega oksida, namenjen stabilizaciji pH v vampu pri energijsko bogatih obrokih z visokim deležem hitro prebavljivih ogljikovih hidratov. Njegov cilj ni zgolj dvig povprečne vrednosti pH, temveč zmanjšanje nihanj in podaljšanje časa v optimalnem fermentacijskem območju.

Zasnova poskusa

Poskus je potekal v štirih zaporednih obdobjih (A–B–C–A model), kar omogoča neposredno primerjavo znotraj iste črede:

18 dni: 140 g soda + 40 g MgO

21 dni: 60 g pHix-up + 50 g soda

21 dni: 90 g pHix-up

21 dni: 140 g soda + 40 g MgO

Takšna zasnova zmanjšuje vpliv zunanjih dejavnikov in omogoča jasno vrednotenje učinkov posameznega načina krmljenja.

Spremljanje pH z bolusi v vampu

Za spremljanje razmer v vampu so bili osmim kravam nameščeni bolusi, ki kontinuirano merijo pH in temperaturo ter podatke samodejno prenašajo v računalniški sistem. Tako je bilo mogoče analizirati dnevne vzorce nihanja, minimalne in maksimalne vrednosti ter čas v posameznih pH območjih.

Krave z bolusi so bile med 67. in 118. dnem laktacije in so proizvajale med 36,8 in 57,5 kg mleka dnevno. Povprečna mlečnost te skupine je znašala 44,96 kg mleka na dan. Gre za visoko produktivno skupino krav, pri kateri je stabilno in učinkovito delovanje vampa ključnega pomena za ohranjanje mlečnosti, presnovnega ravnovesja ter zdravja živali.

Čas v optimalnem območju (pH 6,2–6,5)

Optimalno območje za delovanje celulolitičnih bakterij je med pH 6,2 in 6,5. Trajanje tega območja je bilo: 6 h 54 min pri 140 g sode + 40 g MgO, 8 h 56 min pri kombinaciji 60 g pHix-up + 50 g sode, 9 h 40 min pri 90 g pHix-up, ter 8 h 35 min po povratku na standardni pufer.

Razlika med standardno kombinacijo in 90 g pHix-up znaša 2 uri in 46 minut dnevno. Povprečne vrednosti pH med posameznimi obdobji so se razlikovale zmerno, vendar so bile razlike merljive. Izrazitejše spremembe so bile vidne v podaljšanju časa v optimalnem območju, skrajšanju časa pod pH 5,8 ter zmanjšanju dnevnega nihanja pH. Učinek se torej ni kazal zgolj v dvigu povprečne vrednosti, temveč v spremembi razporeditve pH skozi dan.

Kako se pH običajno obnaša po zaužitju obroka

Po krmljenju pride do pospešene fermentacije škroba in sladkorjev, kar povzroči padec pH. Najnižja vrednost se običajno pojavi 2–4 ure po zaužitju obroka. Če je obrok bogat z lahko fermentabilnimi ogljikovimi hidrati in je puferska sposobnost nezadostna, lahko pH pade pod 5,8 ali celo 5,6.

Sledi postopno zviševanje pH zaradi absorpcije hlapnih maščobnih kislin, prežvekovanja in delovanja pufrov v vampu. Ključno vprašanje ni le, kako nizek je padec, temveč kako dolgo pH ostane v suboptimalnem območju. Prav trajanje izpostavljenosti nizkemu pH pomembno vpliva na mikrobno populacijo in učinkovitost razgradnje vlaknin.

Zakaj so nihanja pomembna

Mikroorganizmi v vampu reagirajo na padce pH in trajanje izpostavljenosti nizkim vrednostim. Celulolitične bakterije zmanjšajo aktivnost že pri pH pod 6,0. Ponavljajoči se padci po krmljenju vplivajo na razgradnjo vlaknin, mikrobno ravnovesje in fermentacijsko stabilnost, tudi če se dnevno povprečje bistveno ne spremeni.

Daljši čas v območju 6,2–6,5 pomeni več stabilnih pogojev za razgradnjo vlaknine, bolj enakomerno fermentacijo in manjši presnovni stres za mikrobno populacijo. Gre za funkcionalno razliko v poteku fermentacije, ne zgolj za številčno razliko v povprečju.

Nevtralizacijska sposobnost

Nevtralizacijska moč pHix-up znaša 39 mEq/g, medtem ko soda bikarbona dosega 12 mEq/g. Razmerje 3,25 : 1 pomeni, da 90 g pHix-up zagotovi primerljivo vezavo kislin kot približno 250 g sode. Razlika v delovanju izhaja tudi iz proizvodnega postopka. PHix-up ni en sam MgO, temveč standardizirana mešanica do dvanajstih različnih frakcij magnezijevega oksida. Vsaka frakcija je ločeno analizirana glede reaktivnosti, topnosti in nevtralizacijske sposobnosti, nato pa se oblikuje mešanica z natančno določenimi lastnostmi. Takšen nadzor omogoča konstantnost med serijami in predvidljivo delovanje v vampu.

Ekonomski vidik

Pri ceni sode 0,66 €/kg in ceni pHix-up 1,23 €/kg znaša dnevni strošek: 0,165 € pri 250 g sode in 0,11 € pri 90 g pHix-up. Razlika 0,054 € na kravo na dan pomeni 6.541 € letno pri čredi 330 krav. Pri ceni mleka 0,49 €/kg zadostuje 226 g mleka na kravo na dan za pokritje stroška 90 g pHix-up. Rejec ima tako dve možnosti: lahko ohrani enak strošek kot pri sodi in pridobi večjo stabilnost fermentacije in večjo zaščito proti acidozi, ali pa prilagodi odmerek in doseže primerljivo nevtralizacijsko moč z nižjim vložkom. V obeh primerih je rezultat pozitiven.

Zaključek

Slovenski poskus je pokazal nekaj zelo jasnega: pri sodobnih, energijsko bogatih obrokih ni odločilno samo, kolikšen je povprečni pH v vampu, temveč koliko časa je fermentacija dejansko v optimalnem območju in kako velika so dnevna nihanja. Razlika 2 uri in 46 minut dodatnega časa med pH 6,2 in 6,5 pomeni skoraj tri ure več stabilnih pogojev za razgradnjo vlaknin in delovanje mikroorganizmov. To ni statistična podrobnost, temveč funkcionalna razlika v poteku fermentacije. Hkrati podatki kažejo, da je mogoče doseči primerljivo ali boljšo nevtralizacijo z manjšim vložkom na kravo. Pri čredi s 330 kravami razlika v nekaj centih na dan hitro preraste v več tisoč evrov letno. V praksi to pomeni, da odločitev o pufru ni zgolj vprašanje cene na kilogram, temveč vprašanje stabilnosti, predvidljivosti in učinkovitosti sistema. Pri današnjih cenah krme in mleka je vsak odstotek stabilnosti fermentacije pomemben. Rezultati tega poskusa kažejo, da se ta razlika da izmeriti – in tudi ovrednotiti.

Avtor: Roman Bale, dipl.inž.kmet.zoot