Ko govorimo o molži in njenih vplivih na mlečno žlezo, je potrebno pomisliti, da gre pri tem za medsebojno prepletanje treh deležnikov: molzne opreme, molznika in živali. Molžo lahko analiziramo na več načinov. Veliko podatkov lahko pridobimo že s samim opazovanjem, kjer potrebujemo le naše oči in ušesa. Za bolj podrobno analizo pa poznamo dinamično testiranje molže, za katero uporabljamo VaDio (Vacuum Diagnostics Recorder).

Pri opazovanju molže se osredotočimo na:

1.) Molzno rutino
Opazujemo zaporedje aktivnosti in metode. Merimo kontaktne čase, ki so pomembni za dobro stimulacijo krav in delovanje izdelkov za čiščenje in razkuževanje vimena. Opazujemo tudi, kako je delo v molzišču
razdeljeno, koliko je to učinkovito in ali so priložnosti za izboljšave.

2.) Čistočo konic seskov
Čistočo konic seskov preverimo tako, da po brisanju seskov tik pred natikanjem enot s sterilnimi razkuženimi brisačkami obrišemo konico seskov. Če so brisačke umazane, pomeni, da so seski pred natikanjem enot še
vedno umazani, kar je problem predvsem za okoljske povzročitelje mastitisa, katerih vir okužb je umazanija in vstopno mesto konica seska. Izboljšanje čistoče seskov ima velik vpliv na zmanjšanje novih okužb in kliničnih mastitisov. Čistočo lahko izboljšamo z uporabo izdelkov za čiščenje in razkuževanje seskov pred molžo, natančnim brisanjem konice seska in zagotavljanjem ustreznega okolja v hlevu, da krave v molzišče pridejo čim bolj čiste.


Slika 1: Na sliki so brisačke, s katerimi smo očistili konice seskov pred natikanjem enot. Kot je razvidno iz slike so bili seski precej umazani. Na tej kmetiji se ni uporabljal noben produkt za čiščenje in razkuževanje seskov pred molžo. Z uvedbo pene Kenopure so čistočo zelo izboljšali (foto: Hana Hrovatin).

Na kmetijah z robotskim načinom molže lahko za oceno čistoče konic seskov pogledamo mlečne filtre. Če se na njih ujame veliko ostankov, pomeni, da je na seskih med molžo prisotno še veliko umazanije.
Slika 2: Na fotografiji je uporabljen mlečni filter, kjer je vidna prisotnost umazanije. To pomeni, da so bili seski ob molži umazani (foto: Hana Hrovatin).


3.) Kondicijo seskov

Pri ocenjevanju kondicije seskov nam pomagajo ocenjevalne lestvice. Cilj je imeti 80 odstotkov seskov krav z oceno kondicije seskov 1 in 2. Če je prisotnih veliko hiperkeratoz – razcvetelih seskov (ocena 4) ali obročkov na konici seska (ocena 3), pomeni, da so seski izpostavljeni prevelikemu pritisku. Na to lahko vpliva bimodalna molža (slaba priprava krav na molžo), slepa molža, previsok vakum, neprimerna razkužila in ostale situacije, ki negativno vplivajo na seske.


Slika 3: Ocenjevalna lestvica, ki nam je v pomoč pri ocenjevanju kondicije konic seskov.


4.) Obnašanje krav in molznikov

Opazujemo lahko, ali so krave v molzišču sproščene ali prihaja do situacij, ko se veliko oglašajo, brcajo in ne sodelujejo. Pomemben je tudi odnos molznikov do živali in koliko oni pripomorejo k sproščeni molži. Vse to vpliva na sproščanje hormona oksitocina, saj se v stresnih situacijah prične sproščati hormon adrenalin, ki pa ima ravno obraten učinek in se iztok mleka ustavi.


VaDia - naprava za dinamično testiranje molže
Za bolj podrobno analizo poznamo dinamično testiranje molže, za katero uporabljamo VaDio. Ta nam omogoča, da natančno ugotovimo, kaj se med molžo dogaja, kako molzna oprema in način molže vplivata na udobje krav, število somatskih celic in mastitis. Nudi nam priložnost za manjše prilagoditve, ki imajo lahko pomemben vpliv. VaDio se namesti na molzno enoto, ki deluje na baterije in je popolnoma samostojna, zato se lahko svetovalec osredotoči na opazovanje postopkov molže. Preverimo lahko, kakšna je priprav krav na molžo (bimodalna molža), ali prihaja do slepe molže, kakšno je delovanje avtomatskega snemanja molznih enot, ali so tulci primerno široki za krave na kmetiji, kakšen je vakum na konici seska in stabilnost ter nihanje vakuma v molzišču.


Slika 4: Na sliki je prikazana naprava Vadia, ki jo namestimo na molzno enoto in nam omogoča natančen pregled vseh dogajanj med molžo in meritev vrednosti.

Kot omenjeno, z VaDio poleg primernosti vakuma lahko preverimo tudi, če prihaja do nepravilnih postopkov molže. Glavni neželeni situaciji sta bimodalna in slepa molža.


Bimodalna molža
Bimodalna molža je molža v dveh delih zaradi prekratke ali slabe stimulacije krave pred začetkom molže. Ko krava pride v molzišče, ima v cisterni vimena 20 odstotkov skupne količine mleka, 80 odstotkov pa se nahaja v mlečnih mešičkih, ki za krčenje gladke muskulature, ki jih obdaja, potrebujejo hormon oksitocin.


Slika 5: Prikaz skladiščenja mleka v vimenu. Za sproščanje večine zalog mleka, ki je shranjeno v mlečnih mešičkih je potreben hormon oksitocin, ki deluje na krčenje mioepitelijskih celic okoli mešičkov.

Za izločanje hormona oksitocina iz žleze hipofize v možganih je potreben dražljaj (mehanski, zvočni …). Potreben je tudi čas od prvega dražljaja do delovanja hormona vsaj 60 sekund, ki nato deluje na mlečne mešičke, iz katerih se mleko sprošča. Če krava ni dovolj stimulirana, opazimo bimodalno možo, ki je prikazana na spodnji sliki. Gre za to, da se najprej sprosti mleko iz cisterne, ki je bilo v vimenu prisotno že, ko je krava prišla v molzišče, nato se pretok preneha in šele po začetku delovanja oksitocina in iztoka mleka iz mlečnih mešičkov se molža nadaljuje. To negativno vpliva na kondicijo seskov (nastanejo hiperkeratoze, razpoke) in nove infekcije, saj se tlaka na bazi in konici seska izenačita, kar lahko vodi v potisk mleka nazaj v vime.


Slika 6: Graf, ki prikazuje bimodalno molžo. Modra črta predstavlja vakum na konici seska, rdeča pa vakum na bazi seska. Kot je razvidno iz grafa na začetku molže pride do iztoka mleka iz cisterne (vakuma sta nizka), ko se iztok preneha pa se vakuma povišata in v tem obdobju govorimo o bimodalni molži. Ko začne delovati hormon oksitocin in se mleko iz mlečnih mešičkov začne sproščati pa se začne glavni del molže, kar je razvidno iz grafa po času 1:23:000, kjer se vakuma znižata.

Za preprečitev bimodalne molže je torej pomembna dobra mehanična stimulacija vimena (nanašanje pene na seske za čiščenje in razkuževanje pred molžo, odvzem prvih curkov, brisanje seskov), upoštevanje optimalnega časa za pripravo vimena na molžo, torej časa od prvega dotika seskov do natikanja enot, ki je od 60 do 90 sekund za dve molži na dan in od 90 do 120 sekund za tri molže na dan. Pomembna je tudi mirna in tiha molža, ki kravi omogoča mirno okolje.


Slepa molža
O slepi molži govorimo na koncu molže, ko so molzne enote še vedno nataknjene na vime, čeprav je iztok mleka padel pod želen pretok. Smernice za skupni pretok ob odstranitvi enot so 350–500 ml/min za dve molži na dan in 600–900 ml/min za tri molže na dan (v primeru robotskega načina molže in odstranjevanja molznih tulcev glede na pretok po posamezni četrti je potrebno smernice deliti s 4). Če so enote na vime nataknjene predolgo po tem, ko je pretok padel pod te vrednosti, se lahko začne ustvarjati dodaten pritisk in posledično poškodbe, ki lahko vodijo v spremembe seskov (obročki na konici seska, razcvetele konice oziroma hiperkeratoze). Prav tako je to kritična točka za nove okužbe. Slepa molža se torej prične, ko pretok pade pod določene vrednosti. V primeru ročnega odstranjevanja enot lahko ta čas traja manj kot 1 minuto, v primeru avtomatskega odstranjevanja enot manj kot 30 sekund in v primeru robotske molže manj kot 20 sekund.


Slika 7: Na sliki je prikazan primer grafa, kjer na koncu molže lahko opazimo slepo molžo. Črna črta predstavlja podtlak na konici seska (želimo, da je med 35-42 kPa), modra črta pa predstavlja podtlak na bazi seska (cilj je pod 20 kPa). Iz grafa je razvidno, kdaj se začne molža na slepo, ki traja skoraj tretjino molže, kjer so tlaki na bazi seska visoki, saj iztoka iz konice ni več.


Zaključek

Molža pomembno vpliva na udobje krav, število somatskih celic, nove okužbe in klinične mastitise. Dinamično testiranje molže s pomočjo VaDie nam omogoča, da natančno ugotovimo, kaj se dogaja med postopkom molže in nam nudi priložnost za manjše prilagoditve, ki imajo lahko pomemben vpliv. Veliko informacij lahko dobimo samo z opazovanjem (čistoča, kondicija seskov, zaporedje molzne rutine, obnašanje krav…). Najpogostejše težave, ki jih na terenu opazimo so slepa molža, bimodalna molža in slaba čistoča konic seskov.

 

Avtorica: Hana Hrovatin, dr. vet. med., Animalis, d.o.o.