Poletje je z visokimi temperaturami že »zakorakalo« v hleve in z njim tudi vročinski stres. Živali ga občutijo kot posledico vpliva temperature (okoljske ter tudi presnovne, ki nastane zaradi fermentacije v vampu), relativne vlažnosti, sončnega sevanja, gibanja zraka in padavin.

V govejih hlevih se kot dober pokazatelj vročinskega stresa uporablja podatke o temperaturi ter relativni vlažnosti. Oba podatka v sodobnejših hlevih, ki imajo urejeno hlajenje, beleži hlevska meteorološka postaja. Če te v hlevu nimamo meritve opravljamo sami. Zbrani podatki služijo za izračun temperaturno vlažnostnega indeksa (ali po angleško THI- temperature humidity index).

Negativni vplivi vročinskega stresa so odvisni od nivoja THI indeksa (blag, zmeren, hud) in trajanja izpostavitve njemu. V ozir je potrebno vzeti predvsem visoko relativno vlažnost, ki še dodatno ojača efekt vročine. V pomoč pri določitvi stopnje vročinskega stresa so nam barvne preglednice THI (Slika 1).

V preteklosti, ko je bila proizvodnja živali nižja in so krave zaužile tudi manj krme, so se  negativni vplivi vročinskega stresa pokazali pri THI okoli 71. Danes, pri mnogo višji proizvodnji mleka, se ti pokažejo mnogo prej. Nedavne raziskave so pokazale, da pri »modernih« molznicah že THI 55 povzroča slabšo koncepcijo živali, pri THI 68 pa občutijo blagi vročinski stres (npr. ob 50 % vlažnosti, stres občutijo že pri temperaturi 22 stopinj).

 

anemometer

Slika 1: Anemometer (foto: Karin Zorko)           

 

Temperaturno vlažnostni indeks
Slika 2: Temperaturno vlažnostni indeks (vir: Holstein International)

 

 

Znaki in posledice vročinskega stresa:

Ključno za pravočasno zajezitev negativnih vplivov vročinskega stresa je predpriprava ter nato opazovanje živali. Prvi znaki vročinskega stresa so:


1. Plitvo in pospešeno dihanje
, ki se lahko stopnjuje v sopenje in težko dihanje. 

  sopenje   
Slika 3: Sopenje (foto: Karin Zorko)   

 

težko dihanje   
Slika 4: Težko dihanje (vir: Cowsignals®)                                        

                     

2. Skrajšan čas ležanja. Več stojijo (brezciljno stanje na prehodih, zadrževanje okoli napajalnikov, stanje na ležiščih ter iztegovanje vratu, ki je očiten znak iskanja hladnejšega zraka). Živali rajše stojijo kot ležijo, ker imajo tako na voljo večjo površino za izmenjavo toplote. Iščejo tudi hladnejše površine v hlevu- tam nastane gneča.

Stanje na ležišču in izmenjava toplote

Slika 5: Stanje na ležišču in izmenjava toplote (foto: Karin Zorko)

 

3. Povečano slinjenje, znojenje (sposobnost je omejena), pitje (kompenzacija izgube tekočin zaradi sopenja, znojenja) ter uriniranje. Zaradi tega živali izgubljajo precej mineralov (npr. kalij).

Povečano slinjenje

Slika 6: Povečano slinjenje (vir: Cowsignals®)

 

4. Manjša konzumacija krme, kot strategija za blaženje posledic stresa pri prežvekovalcih. Ko je vroče zauživajo manj, da se tvori manj presnovne toplote. Posledice občutijo tudi vampni mikrobi, ki zaradi padca pH-ja v vampu (zaradi manj sline in bikarbonatov iz nje), postanejo manj učinkoviti, kar negativno vpliva na delovanje celulolitičnih bakterij v vampu in vodi v zmanjšano in manj učinkovito prebavo vlaknine. Poleg omenjenega je opazen padec ruminacij, zaradi česar so živali bolj podvržene acidozi (subklinična in akutna oblika) ter drugim prebavnim motnjam.


5. Nereden vzorec zauživanja krme
. Vzorec zauživanja krme se spremeni: zniža se število obrokov na dan, ti so večji in skoncentrirani v hladnem delu dneva (zgodaj zjutraj in pozno zvečer). To ponovno ni optimalno za prebavo in dobro delovanje vampa in vampnih mikrobov.


Zgoraj navedeni znaki vročinskega stresa, ki ga živali občutijo, imajo očitne posledice. Te močno vplivajo tudi na ekonomiko reje. Ključne posledice so:

a) Zmanjšana prireja mleka (zaradi padca konzumacije in manj razpoložljive energije za prirejo mleka- delež le te živali ob občutku vročinskega stresa porabljajo za hlajenje). Raziskave Penn State Univerze (Perdomo, 2020) razkrivajo očitno korelacijo med stopnjo vročinskega stresa (blag, zmeren, hud), časom ruminacij in prirejo mleka. Z vsakim 10 točkovnim povišanjem THI se čas ruminacij skrajša za eno uro na dan (optimalno 7-8 ur), mlečna prireja pa za 2.7 litra / žival / dan. Poleg prireje mleka pa ima vročinski stres vpliv tudi na vsebnost mlečnih maščob in beljakovin.

b) Slabša reprodukcija: Slabša koncepcija (pri THI 55 +) in večja zgodnja embrionalna smrtnost (12 % in več pri THI višjem od 69). Posledice na reprodukcijo so dolgoročne in vidne pogosto z zamikom.

c) Padec odpornosti zaradi neoptimalnega delovanja vampa ter jeter.

d) Dvig ŠSC in večja nevarnost za pojav mastitisa.

e) Več problemov s parklji (naveza z acidozo), predvsem laminitis in sekundarne posledice tega (čiri). Problemi s parklji nastopijo ponavadi z 2 mesečnim zamikom.


Kaj pa vpliv na presušene in visoko breje živali?

Poleg očitnih posledic vročinskega stresa s katerimi se soočamo predvsem pri živalih v laktaciji, je vedno bolj jasno in raziskano,  da ima vročinski stres vpliv na celotno čredo, ne samo na molznice. Zato ne smemo pozabiti na presušene in visoko breje živali v obporodnem obdobju ter na razvijajoče zarodke in mlade živali! Primerno hlajenje presušenih in visoko brejih živali ima dokazan velik vpliv tako na brejo žival kot tudi na še nerojeno tele!

Vročinski stres, kateremu so izpostavljene živali, ki niso bile hlajene, ima vpliv na zdravje in imunsko funkcijo v prehodnem obdobju kot tudi na slabšo prirejo mleka v prihajajoči laktaciji. V času vročinskega stresa je pri nehlajenih živalih dokazano slabša obnova vimena ter oskrba maternice v zadnjem obdobju brejosti. Temu primerno je tudi večja verjetnost za pojav mastitisa in zaostale posteljice.

Visoko breje živali, ki so izpostavljena vročinskemu stresu, imajo povišano telesno temperaturo - to vpliva na metabolizem teleta in ekspresijo genov. Visoko breje živali, ki so izpostavljene vročinskemu stresu in niso hlajene imajo slabše kroženje placentarnih hormonov preko placente, le ta je tudi manjša. Vse to pa vpliva na prehransko omejeno okolje v maternici, ki omejuje rast plodu. To je še posebej izpostavljeno v zadnjem tednu brejosti, ko tele dnevno pridobiva približno po 0.5 kg. Očitna posledica vročinskega stresa, kateremu so izpostavljene visoko breje živali so lažja teleta. Ta so kar za 10 % lažja (cca 4 kg)  pri nehlajenih živalih kot pri primerno hlajenih presušenih kravah!

Po telitvi je pri živalih, ki so bile izpostavljene vročinskemu stresu opaziti negativen vpliv na imunost telet. Teleta imajo nižjo koncentracijo serumskega IgG ter slabšo učinkovitost absorpcije IgG s kolostruma kot teleta krav, ki so bile hlajene. Visoke tempe