POLETJE PRIHAJA, ACIDOZA TUDI?

Vampova acidoza, ki ji pogovorno rečemo kar zakisanost vampa je ena izmed pogostejših prebavnih obolenj prežvekovalcev. Velja za resno gospodarsko bolezen govedorejskih čred.

Za acidozo lahko zboli vso govedo ne glede na starost, spol ali usmerjenost reje. Pogosta je zlasti pri teletih, visoko produktivnih molznicah ter pitancih.

Tudi letni čas je ne pogojuje, čeprav se pogosteje z njo soočamo poleti vendar o tem nekoliko kasneje.

Kaj pa sploh je acidoza? Acidoza je bolezen, ki nastane zaradi prehranskega neravnovesja, ki vodi v padec pHja v vampu ter porušeno mikrofloro vampa. O acidozi govorimo, ko pH v vampu pade pod 5,5 (normalno se giblje med 6.5 in 7.0).

V grobem ločimo 2 vrsti acidoz:

a)      Akutna acidoza vampa (ARA- ali angleško Acute Rumen Acidosis): 

Najpogosteje zaradi obrokov s preveč presnovljivimi ogljikovimi hidrati. V vampu se razbohotijo mlečnokislinske bakterije, ki producirajo viške mlečne kisline. Ustvari se zelo kislo okolje,  pride do globokega padca pHja v vampu (pod 5.0). Višek kislin se nato preko stene vampa absorbira in tako problem nastane sistemski. Pri živalih se jasno izrazi s popolno neješčnostjo, živali so latergične, nemalokrat imajo napet vamp in diarejo. Temu sledi dehidracija, pospešeno dihanje ter pospešeno bitje srca. V najslabšem scenariju sledi šok ter pogin živali.

b)      Subakutna acidoza vampa (SARA- ali angleško Sub Acute Rumen Acidosis):

SARA je pogosto obolenje v čredah krav molznic. Zanjo je značilen milejši potek, saj zaradi produkcije hlapnih maščobnih kislin (maslene in propionske kisline), padec pHja v vampu ni tako nizek. V praksi kmalu opazimo manjšo ješčnost oz. nihanje le te, občasno diarejo (blato je penasto zaradi mehurčkov zraka, prisotno je tudi neprebavljeno žito, koruza). Ker pH vztraja med 5.2 in 5.6 dlje časa, postane to kroničen problem. Resice vampa se poškodujejo (Slika 1), zmanjša se njihova absorpcijska sposobnost.