Poletje, vročina ter vročinski stres že kar nekaj časa vztrajajo.
Kako pa je vročinski stres sploh definiran? V govejih hlevih se kot dober pokazatelj vročinskega stresa uporablja podatke o temperaturi ter relativni vlažnosti. Podatki omenjenih služijo za izračun temperaturno vlažnostnega indeksa (ali po angleško THI - temperature humidity index). Kako »globoko« negativen bo vpliv vročinskega stresa pa je odvisno od nivoja THI (blag/zmeren/hud) in pa trajanja izpostavitvenjemu (Slika 1).
*Pozor: visoka relativna vlažnost še dodatno okrepi vpliv vročine.

Slika 1: Temperaturno vlažnostni indeks (vir: Holstein International)

Znaki vročinskega stresa so jasni. Plitvo in pospešeno dihanje (Slika 2). Skrajšan čas ležanja, živali rajše stojijo kot ležijo, ker imajo tako na voljo večjo površino za izmenjavo toplote (Slika 3). Iščejo tudi hladnejše površine v hlevu- tam nastane gneča. Povečano slinjenje, znojenje, pitje in uriniranje. Zaradi tega živali izgubljajo precej mineralov. Nereden vzorec zauživanja krme ter manjša konzumacija krme, kot strategija, da se tvori manj presnovne toplote.

             
Slika 2: Sopenje (foto: Karin Zorko)                          Slika 3: Stanje na ležišču in izmenjava toplote (foto: Karin Zorko)

Posledice vročinskega stresa so lahko hude. Zaradi padca konzumacije in manj razpoložljive energije za prirejo mleka (delež le te živali ob občutku vročinskega stresa porabljajo za hlajenje) se to relativno hitro pozna na padcu prireje mleka (najpogosteje za 10- 35 %). Sorazmerno s padcem prireje je pogosto zaznati padec mlečnih vsebnosti.

Nadaljnje, vročinski stres lahko prizadene vse segmente reprodukcije (manj izrazitih pojatev, slabša koncepcija- pri THI 55+, večji delež embrionalne smrtnosti- 12 % in več pri THI višjem od 69, …), (Slika 4).
Posledice občutijo tudi vampni mikrobi, ki zaradi padca pH-ja v vampu (zaradi manj sline in bikarbonatov iz nje), postanejo manj učinkoviti, kar negativno vpliva na delovanje celulolitičnih bakterij v vampu in vodi v zmanjšano in manj učinkovito prebavo vlaknine. Zaradi neoptimalnega delovanja vampa ter jeter lahko zasledimo padec odpornosti (imunosupresija) ter dvig ŠSC (števila somatskih celic). Slednjemu vzporedno lahko sledi pojav mastitisa (vnetje mlečne žleze). Poleg omenjenega je opazen padec ruminacij, zaradi česar so živali bolj podvržene acidozi (subklinična in akutna oblika) ter drugim obolenjem, ki pogosto sledijo z zamikom (ketoza, laminitis).

Nikakor ne pozabimo še na presušene in visoko breje živali. Poleg zgoraj omenjenega njih lahko doleti še slabša obnova vimena, slabša oskrba maternice, omejena rast telet, slabši kolostrum, večja verjetnost za pojav mastitisa, večja verjetnost za zaostanek posteljice ter pridruženih obolenj. Vse to z jasnimi posledicami na zdravje in imunsko funkcijo lahko vodi v slab začetek in celostno slabšo prirejo v prihajajoči laktaciji. Povišana telesna temperatura visoko brejih živali ima negativen vpliv tudi na metabolizem teleta in ekspresijo genov. V njih razvijajoča teleta so pogosto tudi manjše velikosti. Poleg posledic visokih temperatur pa je potrebno izpostaviti tudi problem visoke vlažnosti, ki prispeva k respiratornim problemom. Teleta so zato še zlasti občutljiva. Dehidracija, manjše zauživanje krme, slabši imunski sistem ter prebavne motnje so pri njih zelo pogoste.


Slika 4: Vpliv vročinskega stresa na reprodukcijo (Morton in sod. 2007)

Ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva vročinskega stresa je precej. Poskrbimo, da bodo imele živali vedno na razpolago dovolj čiste vode. Pazimo, da hlevi niso prenaseljeni. Zelo učinkovito je hlajenje z ventilacijo/pršenjem/tuširanjem. Če je izvedljivo, je priporočeno poleti krmiti 2x na dan (zjutraj in zvečer). S tem zmanjšamo tudi možnost pregrevanju krme v jaslih. Če pa se krma kljub temu pregreva, je potrebno dodajati konzervanse (npr. kalijev sorbat). Obroki naj bodo energetsko/beljakovinsko uravnoteženi ter bolj prebavljivi (da se porablja manj energije za prežvekovanje, ohlajanje,…). Priporoča se povečanje DCAD-a s povišanjem pufrov (npr. Phix up, soda bikarbona) in mineralov (sol). V obroke lahko vključimo razne krmne dodatke: žive kvasovke (npr. Rumipro top), zaščitene maščobe, antioksidante (vitamina A, E), betain, ter dodatke za dvig imunosti (npr. Celmanax). Poleg omenjenega lahko živalim relativno hitro pomagamo omiliti vpliv vročinskega stresa z vključitvijo niacina v krmne obroke.

Kaj pa je niacin?
Niacin je bioaktivna spojina, pogosto imenovana tudi kot vitamin B3. Sodeluje v procesih presnove energije. Pomemben je za razvoj in delovanje celic celotnega telesa. Je prekurzor za dva pomembna kofaktorja NAD+ (nikotinamid adenin dinukleotid) in NADP + (nikotinamid adenin dinukleotid fosfat). Oba imata pomembne vloge pri mnogih encimskih in redoks reakcijah. Govedo ga je v določeni meri samo sposobno »pridelati (preko endogene sinteze v vampu iz aminokisline triptofan). Problem je ker se kot vodotopen vitamin v telesu ne more shranjevati, zato ga je potrebno v obroke dodajati na dnevni bazi. Manjši delež v obliki nikotinske kisline ali nikotinamida zasledimo v raznih oreščkih, stročnicah in živalskih proizvodih (mleko, mlečni proizvodi, meso). V tej nezaščiteni obliki se ga tudi do 95 % tekom prebave v vampu razgradi. Zato ga je priporočeno v krmne obroke dodajati v pred vampom zaščiteni obliki (npr. NiaShure, slika 5). Enkapsulacija ščiti niacin pred mikrobno razgradnjo v vampu ter mu omogoči, da pride do mesta absorpcije, torej v tanko črevo.


Slika 5: NiaShure (Foto: Karin Zorko)

Kako niacin deluje? Deluje hitro, temu primerno je hitro viden tudi učinek. Izboljša proces ohlajanja živali. Kako? Spodbudi se vazodilatacija- krvne žile se razširijo, pospeši se prenos krvi na površino kože. Posledično se poveča tudi frekvenca znojenja. Zaradi zgoraj omenjenega se živalim za do 0,5 stopinj zniža telesna temperatura (a še vseeno vzdržuje normalna telesna temperatura) (Slika 6).


Slika 6: Z uporabo zaščitenega niacina dosežemo nižjo telesno temperaturo (Vir: Balchem).


ZAKLJUČEK
Vročinski stres ima lahko torej globoko negativen vpliv na proizvodnjo in profitabilnost kmetij. Poleg dobro poznanih metod s katerimi živalim v teh vročih dneh lahko pomagamo olajšati tegobe ni za zanemariti uporabo niacina. Pri živalih, ki jim v krmne obroke vključimo niacin tako dosežemo hiter učinek, boljši mehanizem ohlajanja ter s tem manjši vpliv vročinskega stresa na živali.

 

Avtorica: Karin Zorko, mag. inž. zoot, Animalis d.o.o.