Kakšna je bila vaša lanska silaža? Kaj lahko letos naredite bolje?

Na kmetiji usmerjeni v rejo krav molznic  stroški krme znašajo od 50 - 60 % vseh stroškov!  Kar velik delež, mar ne? Zato je ključnega pomena, da pridelate dovolj osnovne krme, ki je tudi dobre kakovosti.

Travna in lucernina silaža sta surovini, katerih priprava je popolnoma v rokah kmetov. Na tem mestu rek »Nekaj dni dela - leto dobrih rezultatov ali slabe volje« popolnoma drži! Res je, da na vreme ne moramo vplivati, lahko pa z dobro organizacijo, pripravo in izvedbo pripomoremo, da pridelamo kar se da dobro silažo, ki ima pomemben vpliv na ekonomiko kmetije krav molznic. Vredno je nameniti pozornost podrobnostim, tako na površinah (botanična sestava, založenost tal, ustrezna agrotehnična opravila, optimalen čas in ustrezna tehnologija spravila), kot tudi na skladiščnih površinah (konzerviranje, skladiščenje v koritasti silos, silažni kupi, bale).

In kakšna je bila vaša izkušnja s silažami preteklo leto? So krave silažo rade  jedle? Sta zauživanje krme in prireja mleka ostali stabilni, ko ste začeli krmiti novo silažo?

Korak za korakom bomo pogledali, katere kritične kontrolne točke (KKT) moramo imeti pod nadzorom, če želimo za svoje živali pripraviti karseda dobro silažo.

KKT1: Varnost in sprejemanje odločitev

Glavno pravilo je: Varnost pri spravilu krme je vedno na prvem mestu! Dovolj je že ena napaka, da ugasne življenje. Nesreče v času siliranja so še vedno prepogoste. Velik delež bi jih z nekaj preprostimi ukrepi lahko preprečili.

V času siliranja ni primerno, »da je vsak svoj šef«. Naj se ve, kdo odloča: kdo odloči, kdaj začnemo s siliranjem, spremenimo potek ali ustavimo siliranje?

Priporočeno je, da imajo vsi prisotni v času siliranja oblečena dobro vidna oblačila (Slika 1). Prav tako je zaželeno, da v času spravila krme na prizorišču niso prisotni ljudje, ki v delovne procese niso vključeni.

Slika 1: Osebje, ki je vključeno v pripravo silaže, bi moralo nositi varnostne jopiče.

KKT 2: Zrelost pridelka

Zelo pomembno in hkrati tudi težko je določiti »pravi čas« košnje. Pogosto smo v dilemi, ko želimo izkoristiti in doseči maksimalen potencial pridelka s površin ter hkrati tudi pridelati krmo, ki bo visoke krmne vrednosti.

Seveda z zgodnjo košnjo pridelamo pridelek zelo visoke prebavljivosti z visoko vsebnostjo beljakovin, vendar bo pridelana količina manjša. S prepozno košnjo pa pridobimo veliko krme, prehranska vrednosti te pa je nižja. Najti moramo kompromis med količino in kakovostjo pridelane krme (Slika 2).

Slika 2: Razmerje med količino in kakovostjo pri travnih mešanicah/metuljnicah.

Okvirno velja, da se košnja trave opravi tik pred latenjem, košnja lucerne pa v fazi zgodnjega cvetenja (odvisno od časa setve  oz. zaporednega  odkosa). Če imamo travno - deteljne mešanice pa lahko kosimo nekoliko kasneje.

KKT 3: Višina rezi

Za pridelavo kakovostne travne  ali lucernine silaže moramo zagotoviti čim manjšo kontaminacijo silirne mase z zemljo. Analiza vzorcev krme, ki pokaže visoko vsebnost surovega pepela (več kot 100 g SP / kg SS) je jasen pokazatelj kontaminacije silirne mase z zemljo. Zemlja je vir spor klostridijev  in Enterobakterij, ki lahko vodijo v neželen potek fermentacije. Posledice so slabša hranilna vrednost in visoka koncentracija maslene kisline v silaži. To vodi v zmanjšano prirejo, slabšo kakovost proizvodov, ter razna zdravstvena obolenja (prebavne in presnovne motnje, plodnostne motnje, šepanje). Živalim taka silaža smrdi in jo posledično tudi manj zaužijejo.

Res je, da se kontaminaciji silirne mase z zemljo zaradi neustreznih vremenskih ter talnih razmer, ki nas pogosto spremljajo v času prve košnje, težko izognemo. Prenizka košnja (priporočeno za travo je vsaj 5-7 cm, za lucerno pa vsaj 8-10 cm nad tlemi), neustrezna nastavitev kmetijske mehanizacije s priključki ter umazane gume so najpogostejši vzroki za kontaminacijo silirne mase z zemljo (Slika 3 in 4). Od takih pridelkih ne moremo pričakovati dobre silaže.

Slika 3: Onesnaženje trave z zemljo

Slika 4: Onesnaženje lucerne z zemljo

KKT 4: Vsebnost suhe snovi v pridelku

S pravočasno košnjo in ustreznim venenjem vplivamo na ustrezno suho snov , ki omogoča optimalno fermentacijo.

Zagotovo je zahtevno doseči optimalno suho snov (travna s. 35 % SS, lucernina s. 40 % SS). Uporaba znanstveno preizkušenih silirnih dodatkov omogoča siliranje trave in lucerne pri suhi snovi, ki odstopa od idealne a je še vedno sprejemljiva (Slika 5). Silirni dodatki nam tako omogočajo večjo fleksibilnost in možnost siliranja v krajšem časovnem obdobju.

Slika 5: Suha snov ob siliranju je pokazatelj potencialnih težav med fermentacijo in pri krmljenju.

Premokre silaže so bolj podvržena kvarjenju zaradi klostridijev, medtem ko so presuhe silaže zaradi predolgega venenja izpostavljene razgradnji snovi (posebno sladkorjev). Presuhe silaže je težje ustrezno potlačiti in iz njih iztisniti ves odvečen kisik, posledično so bolj podvržene kvarjenju zaradi kvasovk in plesni (ki za rast potrebujejo kisik). Nezaželene bakterije, kvasovke in plesni bodo že v začetni fazi siliranja pričele z rastjo. Vzporedno z dvigom temperature v silosu prihaja zaradi toplote do delne razgradnje beljakovin. Take silaže so ob odprtju temnejše barve, imajo pogosto vonj po karameli ali tobaku in so tudi težje prebavljive. Ob odprtju je silaža manj aerobno stabilna in se  hitro začne greti in kvariti zaradi hitre rasti kvasovk in plesni. Taka silaža ni primerna za krmljenje živali in jo je priporočeno zavreči. Izgube lahko znašajo tudi do 50 % od vse silaže, ki smo jo pospravili. To pomeni dvojno delo in dvojne proizvodne stroške.

KKT 5: Dolžina rezi

Dolžina rezi je odločilna. Ima neposredni vpliv na tlačenje silirne mase, na konzumacijo in prebiranje.

Optimalna dolžina rezi je odvisna od vsebnosti suhe snovi krme. Če je silaža bolj vlažna, je bolje, da jo režemo daljše (s tem preprečimo dodatno izcejanje silažnega soka), če pa je presuha,  jo režemo krajše, da zagotovimo optimalno tlačenje v silosu.

Dolžino rezi in čistočo reza obvezno preverite ob začetku polnjenja silosa ter ju spremljajte in spreminjajte tudi kasneje tekom nadaljnjega polnjenja. Ne zaupajte popolnoma nastavitvam kombajna.

Slika 6: Silaža s predolgimi delci

Na sliki 6 je praktičen in enostaven prikaz teoretične dolžine rezi (Theoretical Length of Cut; TLOC).  Dolžino rezi primerjamo z evrskimi kovanci za 50 ali 20 centov (premer 50 centov= 24.3 mm, premer 20 centov= 18.8. mm). Optimalna dolžina reza za travno silažo je nekje med 2 in 4 cm. Predolgi delci otežijo dobro tlačenje in povečajo tveganje za prebiranje popolnega obroka med krmljenjem, medtem ko prekratki delci znižajo količino fizikalno učinkovite vlaknine in povečajo tveganje za pojav acidoze vampa.

KKT 6: Tlačenje

»Kisik je sovražnik silosa«. To ste verjetno že večkrat slišali: zapomnite si, da so kvarljivci sižaže, kot so kvasovke in plesni, aerobi in se lahko razmnožujejo le tako dolgo, dokler je v silosu ali kupu silirne mase prisoten kisik. Za stabilnost in kakovost silaže je zato zelo pomembno, da lastniki silosov posvetite dovolj pozornost tlačenju silirne mase.

Na vprašanje ali imamo  pravo razmerje med hitrostjo polnjenja in kapaciteto tlačenja silosa si odgovorimo s pravilom 400 . Pravilo pravi, da mora biti teža mehanizacije (traktorjev…) v kg 400 x večja od ton silirne mase, ki jo v silos pripeljemo v eni uri. Torej: če na uro posiliramo 100 ton silirne mase potrebujemo skupno 40.000 kg težko mehanizacijo, ki tlači silos.

Problem, ki je nastal z leti je čedalje večja mehanizacija z velikimi kapacitetami za dovoz silirne mase. Res je, da nam lahko zelo olajša delo, a se moramo nato v silosu soočiti s hitrim polnjenjem silosa, zato smo pred velikim izzivom kako pravočasno in dovolj dobro potlačiti vso pripeljano silirno maso.

Globina novo pripeljane plasti silirne mase je naslednja zelo pomembna stvar. V silos pripeljana silirna masa naj bo razprostrta po silosu v cca. 10 cm debelem sloju.

Slika 7: Uravnavajte polnjenja za optimalno tlačenje in gostoto silaže.

Traktorji, ki tlačijo silirno maso naj imajo v pnevmatikah pritisk vsaj 2 bara in naj ne uporabljajo dvojnih pnevmatik (Slika 7). Vozijo naj kar se da počasi, a dovolj hitro, (optimalno 4-5 km/h), da je vrhnja plast silirne mase potlačena do prihoda novega materiala.

Če smo primorani s polnjenjem silosa nadaljevati naslednji dan, potem nikakor ne začnemo z tlačenjem pred prihodom novega materiala v silos.

KKT 7: Silirni dodatki

Dobra silaža ne bi smela biti naključje, slaba silaža (neprimerna sušina, toča, …) naj ne bo sprejemljiva!

Da zmanjšamo tveganje in povečamo možnosti za uspeh, uporabljamo bakterijske silirne dodatke. Pogosto se vprašamo, če jih sploh potrebujemo? Če želimo popolno kontrolo nad fermentacijo, manjšo razgradnjo snovi (pri travni in lucernini silaži želimo predvsem zmanjšati razgradnjo beljakovin), aerobno stabilnost, boljšo ješčnost in prirejo mleka ter manj zavržene silaže, je silirni dodatek ključni del procesa siliranja.

Izberite silirni dodatek, ki vsebuje žive bakterije (homo ali / in heterofermentativne bakterije), je znanstveno dokazan in podprt z raziskavami, omogoča doseganje vaših ciljev  ter izpolnjuje zahteve vaših živali.

Ne smemo zanemariti pravilne uporabe aplikatorjev za aplikacijo silirnih dodatkov. Redno preverjajte njihovo delovanje, redno jih čistite. Poskrbite, da je proizvod raztopljen v skladu z navodili za uporabo in se izogibajte uporabi vroče ali zelo mrzle vode ter vode, ki je umazana. Pazite tudi na to, da se silirni dodatki pred in med uporabo ne pregrevajo.

Vendar, če nimate nadzora nad vsemi zgoraj omenjenimi kritičnimi točkami, od uporaba silirnega dodatka ne boste izkoristili vsega potenciala kontrole fermentacije in konzerviranja silaže, ki vam ga lahko dajo silirni dodatki. Silirni dodatki niso čudežno sredstvo in ne bodo rešili »slabe sezone«. A ob upoštevanju kritičnih točk boste ob njihovi uporabi uspeli narediti izredno silažo in poželi rezultate v obliki manjših izgub suhe snovi, bolje ohranjenih hranljivih snovi in boljše stabilnosti silaže ob odpiranju silosa in na krmilni mizi. 

KKT 8: Tesnjenje

Zadnji korak pri spravilu silirne mase je zapiranje silosa ali zavijanje silažnih bal. Tesnjenje predstavlja ključni del, s katerim zagotovimo in ohranjamo anaerobne razmere.

Slika 8: Pravilno tesnjenje silosa vključuje stenske folije, podfolijo (kisikova zaščita) in dve plasti folije na vrhu ali ena plast folije ter zaščitna mreža proti pticam.

Optimalno tesnjenje silosa vključuje (Slika 8) uporabo stenske folije, podfolije s kisikovo bariero in dveh plasti klasične folije (ali ena plast folije plus zaščitna mreža). Uporaba mrež (Slika 9) se priporoča zaradi ptic, ki poškodujejo plastiko in s tem lahko izdatno prispevajo k kvarjenju vrhnjega sloja silosa.

Slika 9: Žaklji s peskom dobro preprečujejo vdor zraka pod folijo. Mreže na silosu učinkovito preprečujejo poškodbe na foliji silosa, ki jih naredijo ptice.

Na plastiko dodajte težo– če se plastika lahko pomika gor in dol, to nakazuje, da je zrak lahko potisnjen v silos.

Kombiniranje te tehnologije s silirnimi dodatki za vrhnji sloj (npr. SiloSolve OS), ki temeljijo na biološko / kemičnih dodatkih je »zavarovanje«, ki ima dramatičen vpliv na zmanjšanje odpada silaže (še posebno zmanjšanje kvarjenja zgornjega sloja silaže).

Pri spravilu silaže v bale je potrebno zagotoviti zadostno število ovojev folije (minimalno 6) ter poskrbeti za primerno skladiščenje. Po končanem skladiščenju preverite bale za potencialne poškodbe in jih nemudoma sanirajte (Slika 10) - kisik je sovražnik.

Slika 10: Pravilno in nesprejemljivo zapiranje lukenj v foliji

Zaključek:

Vse kar naredite med dnevi siliranja bo vplivalo na delovno obremenitev in na uspešnost tekom celotnega leta. Primeren nadzor vseh KKT bo drastično zmanjšal možnost kakršnih koli negativnih vplivov na silažo, na prebavni sistem in splošno zdravje vaših visoko proizvodnih molznic.

Dr. Ivan Eisner, Chr. Hansen in Karin Zorko, mag. inž. zootehnike (Animalis, d.o.o.)